NE SPREGLEJTE!

V četrtek in petek si boste lahko prebrali še intervjuja z Marijo Šestak in olimpijskim zmagovalcem Primožem Kozmusom.

Sonja Roman je bila zelo dolgo v senci drugih slovenskih atletov. Tisto, kar je kazala na treningih, nikakor ni znala prenesti na tekme. Letos pa se je to spremenilo. Simpatična 30-letnica je na dvoranskem evropskem prvenstvu v italijanskem Torinu osvojila prvo kolajno na večjih tekmovanjih . S časom 4:11,42 si je pritekla bron. "Vesela sem, kaj naj rečem. Vsem sem dokazala, da sem dobra atletinja, sebi pa poplačala dolga leta trdega dela," je po največjem uspehu v karieri razlagala Romanova, ki je nato odlično pripravljenost dokazala še na mitingu zlate lige v Rimu . S časom 4:02,13 je popravila kar šest let star državni rekord Jolande Čeplak (4:02,44). Romanova, ki je nekakšen skriti adut slovenske odprave, je pred odhodom na svetovno prvenstvo v Berlinu spregovorila za zurnal24.si .

Romanova si sprva želi prebiti iz kvalifikacij. © Dejan Mijović

S kakšnimi pričakovanji se odpravljate v Berlin?
Po tej zelo uspešni sezoni, medalja v Torinu in državni rekord v Rimu, so cilji vsekakor višji, kot so bili prejšnja leta. Jaz si želim finala, čeprav vem, da me v polfinalu in še prej v kvalifikacijah čaka težko delo. Še posebej se bojim kvalifikacij, ker se v njih lahko zgodi marsikaj. To so taktični teki. Lahko pride do prerivanja, padcev, tako da si želim, da se prebijem iz kvalifikacij. Če pridem do finala, pa si želim teči blizu državnega rekorda ali še bolje. Kajti če se z glavne tekme sezone vrneš s svojim osebnim rekordom, potem je to znak, da si dal res vse od sebe. Vem, da bo težko, a finale bi bilo sanjsko.

Govorimo hipotetično: če pridete v finale, lahko razmišljamo o kolajni?
Hipotetično lahko govorimo. Na papirju je vse možno. Če bi v finalu tekla okoli štiri minute, potem bi bila verjetno zelo blizu kolajne. Kot sem rekla, sprva si želim priti v finale. Tam pa se nato lahko vse zgodi, zakaj pa ne bi presenetila? Tako sebe kot tudi javnost in mogoče res pridem blizu kolajne. To bi bilo najlepše.

	Jaz sem vsekakor odprta za to idejo. In bila bi vesela, če bi lahko trenirala s Čeplakovo. Sonja Roman

Priprave ste letos opravili brez večjih težav.
Res je, priprave so minile povsem brez težav. Lahko sem trenirala povsem brez kakršnihkoli težav in prestankov. Zaključne priprave sem imela na Bjelolasnici, tam kjer Primož Kozmus. Bilo je zelo mirno, tako da sem se lahko pripravila tako, kot je treba. Vse kaže, da sem boljša kot takrat, ko sem tekla državni rekord. Forma je tempirana pravilno in res se že veselim začetka prvenstva.

Nekaj časa ste preživeli tudi v Južnoafriški republiki, ki postaja že vaša redna postaja med pripravami.
Od leta 2007 dvakrat na leto odpotujem na priprave v JAR. Prvič decembra, ko je tukaj zima, nato pa še takoj po končani dvoranski sezoni. Tam, kjer treniramo, je res odlično. Mislim, da se bo to prijelo tudi v prihodnosti. Pogoji so res odlični, poleg tega pa je tam še veliko število drugih atletov. Morda od koga od njih tudi kaj posnemaš in uporabiš za svoj trening.

Romanova je v Torinu dosegla največji uspeh v karieri. © AFP

V Torinu ste z odličnim finišem prišli do kolajne, tega od vas doslej nismo bili vajeni. Je to še en plus, zaradi katerega ste lahko pred prvenstvom še bolj optimistični?
Vsekakor. Predvsem v kvalifikacijah mi bo to zelo pomagalo, kjer bo tek zelo počasen, finiš pa silovit. To mi je v preteklosti velikokrat manjkalo. Predvsem pri spremembah ritma oziroma finiših jaz nisem znala "preklopiti". V Torinu sem dokazala, da znam tudi to. Predvsem sama sem eno tako tekmo potrebovala, da sem si dokazala, da sem tega zmožna.

Po EP v Torinu ste dejali, da ste bili tam res kot ena velika družina. Še posebej ste omenili Nino Kolarič, ki vas je med tekom glasno spodbujala. Vam to veliko pomeni?
To mi zelo veliko pomeni. Tudi v Berlin potujeva z Nino skupaj. Zelo verjetno bova tudi cimri. Jaz pa se pred tekmami vedno poskušam družiti z ljudmi, ki name vplivajo pozitivno. Mislim, da je to zelo pomembno, kajti če si z nekom v sobi, ki je negativno nastrojen, lahko to vpliva tudi na tebe. In meni je res zelo pomembno, da sem pred tekmo obkrožena z ljudmi, ki navijajo za tebe in so pozitivni. Iz Slovenije naj bi prišlo tudi nekaj navijačev, tako da računam tudi na navijanje iz tribun. Vsekakor to zelo pozitivno vpliva name.

Kot največjo pomanjkljivost pri vašem treningu ste pogosto omenili to, da ne trenirate v skupini. Se je to zdaj spremenilo?
Ne še. To še vedno ostaja problem, ki ga bo treba v prihodnje rešiti. Vendar je zelo težko. Po državnem prvenstvu v Mariboru je večina atletov, ki niso odšli na SP, končalo s sezono. Zdaj mi pomaga en fant, kar je res odlično. S tem se nekako navajam na konkurenco. Ostaja pa to naloga za prihodnost. Morda, da najdem kakega fanta, ki bi lahko z mano treniral.

Romanova ne izključuje presenečenja. © Saša Despot

Kaj pa skupni trening z Jolando Čeplak?
Bilo bi možno. Jolanda trenira v Celju, jaz pa v Mariboru, tako da to ni tako velika razdalja. Jaz sem vsekakor odprta za to idejo. In bila bi vesela, če bi lahko z njo trenirala. Mislim, da bi to koristilo tudi njej. Zdaj moramo sprva "oddelati" Berlin, nato pa se pred novo sezono poklicati med seboj, usesti in pogovoriti. Ideja je vsekakor zelo dobra.

Kaj je za vas bolje, da preostali del ekipe ni najboljše opravil dela in je na nato vse na vas, da popravite vtis, ali je bolje, da so ostali presegli pričakovanja in nato lahko vi tekmujete neobremenjeno?
Vsekakor je bolje, da že ostali pred tabo dobro tekmujejo. Zaradi tega je tudi vzdušje boljše. Na primer v Torinu, ko je Nina že v kvalifikacijah odlično skočila, je bilo nato meni veliko lažje. Name je to delovalo kot neka dodatna motivacija, navdih. Če pa pred menoj tekmujejo slabše, potem se skušam od tega čim bolj distancirati. To je isto, kot sem prej govorila o počutju ljudi. Jaz se poskušam od tistega, kar je slabo, čim bolj distancirati, tisto, kar je pozitivno, pa pobrati in iz tega črpati dodatno energijo.