Sporazum proti ponarejanju (Acta) je včeraj v Tokiu podpisalo 22 od 27 članic unije, že lani pa so svoj podpis dodale ZDA, Kanada, Južna Koreja ... Med podpisnicami je tudi Slovenija, Nemčija pa denimo ne.

Sporazum morajo pred uveljavitvijo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic, vseeno pa je podpis ponekod sprožil množične proteste, podpisuje se svetovna spletna peticija. Nekdo je na Twiterju napisal Acta ad acta!, torej stran z Acto.

“

Opozarjam ... na to, da se pri regulaciji svetovnega spleta ne smemo zaleteti in da moramo iskati rešitve, ki so zasebnosti in svobodi spleta bolj prijazne. Se bojim, da bomo tudi mi pri Informacijskem pooblaščencu imeli zaradi tega mednarodnega sporazuma, ki je bil res podpisan v popolni tajnosti (in tega ne odobravam), več dela. Pričakujem razsodnost parlamenta EU. Še je čas.

Nataša Pirc Musar ”

A če je bilo recimo včeraj na ulicah poljskega Krakova in Vroclava 20 tisoč ljudi, v Sloveniji ozadje sporazuma šele prihaja v zavest ljudi. "59 mailov o sporazumu Acta v zadnjih treh urah ... Slovenci se zbujajo!," je na Twitterju zapisala slovenska poslanka v evropskem parlamentu Mojca Kleva.

Na socialnih omrežjih so se sicer začeli vrstiti pozivi k podpisu spletne peticije in k pošiljanju sporočil slovenskim predstavnikom v tej instituciji.

Pooblaščenka jezna

Na Acto se je zelo kritično odzvala tudi Nataša Pirc Musar. "Sem jezna na Slovenijo, ker ga je podpisala v tajnosti. Tako se to ne dela, vsaka demokracija mora dati možnost, da tudi civilna družba pove svoje mnenje," je pooblaščenka zapisala na svojem blogu.

"Tovrstnih pritiskov glede avtorskih pravic pri nas v takšni meri še nismo zaznali, da bi predstavljala tematika kakšen velik problem, ne gre pa zanemariti, da imamo v Sloveniji že prisotne sporne zahteve do ponudnikov dostopa do spleta ... Ne smemo pozabiti, da ustava strogo varuje pravico do komunikacijske zasebnosti."

Zasuli Kacinov e-nabiralnik

Zaradi Acte so ogorčeni Slovenci zasuli elektronski nabiralnik evropskega poslanca Jelka Kacina. Kot so sporočili iz njegove pisarne, ne drži, da so evropski poslanci med podpisniki sporazuma.

"Sporazum je bil podpisan s strani Evropske komisije, večine držav članic EU in nekaterih drugih držav (ZDA, Avstralija, Kanada, Južna Koreja, Nova Zelandija). Evropski parlament o uvedbi Acte še ni glasoval," so zapisali.

Dodali so, da je Kacin proti sprejetju sporazuma. "Dejstvo je, da ima splet vedno večji pomen v našem življenju, delovanju, zato je določena stopnja regulacije potrebna, vendar je treba zagotoviti pravo mero nadzora, ki bo še vedno omogočala zasebnost in svobodo spleta. Dodatni pomisleki pri sporazumu Acta pa obstajajo tudi glede generičnih zdravil in semen."

Napoved shoda v Ljubljani

Tudi v Sloveniji se obeta izvedba shoda proti Acti. Na spletnem družabnem omrežju Facebook se je namreč po vzoru iz drugih držav pojavil poziv z naslovom STOP Acta – protest proti Acti tudi v Sloveniji. Udeležbo na protestu je potrdilo že približno 650 oseb.

"Proti sporazumu Acta, ki ogroža človekove pravice in svobodo spleta. Podpis sporazuma Acta je bil nedemokratičen proces," med drugim piše v obrazložitvi razlogov za shod, ki naj bi potekal 4. februarja med 12. in 15. uro na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Kaj je Acta

Acta je mednarodni trgovinski sporazum, njegov namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov in drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine.

Sporazum je po poročanju STA podoben ameriškemu zakonu proti spletnem piratstvu (Stop Online Piracy Act – Sopa), o katerem v ZDA teče vroča razprava. Proti zakonu je z zatemnitvijo svoje spletne strani nedavno protestirala spletna enciklopedija Wikipedia.

*Acta ad acta = Dol z Acto