• Sob 7 do 14 °C
  • Ned 4 do 12 °C
  • Pon 2 do 13 °C
več na vreme.net

Nasveti

Beljakovinski napitki: da ali ne?

Ljudje pogosto mešajo beljakovinske ali proteinske napitke s steroidi in o njih širijo napačne informacije …

Anja Ščuka / Ljubljana

 

(Foto: Shutterstock)

Osebni trener pri Fitline Studiu Rok Pirnat Živec največkrat kot prehranske dodatke priporoča Omega-3 maščobne kisline. Beljakovine oziroma proteine pa strankam na začetku priporoča le redkokdaj.

“Izjemoma jih svetujem tedaj, ko gre za kakšen specifičen način prehranjevanja kot je denimo veganstvo ali presnojedstvo. Beljakovinske praške priporočam, ko vidim, da gre za prenizek dnevni vnos beljakovin, oziroma če gre za zelo aktivnega posameznika, ki potrebuje večje količine beljakovin kot jih priporoča EFSA,” pojasnjuje Rok, ki končuje tudi magisterij iz prehrane na biotehniški fakulteti.  Dodaja, da je priporočena vrednost beljakovin okoli 0,7 grama na kilogram telesne teže.  

Pridobivanje nove mišične mase

“Če s prehrano zaužijemo dovolj oziroma veliko beljakovin, telesu ob primerni vadbi omogočimo pridobivanje nove mišične mase,” pojasnjuje Rok. Ena izmed pozitivnih strani beljakovinskih napitkov je po njegovih besedah ohranjanje in regeneracija obstoječe mišične mase, ki z starostjo in pomanjkanjem aktivnosti upada, kot tudi pridobivanje nove.

 
Prav tako je iz ekonomskega vidika po njegovih izkušnjah beljakovinski prašek pogosto cenejši kot piščanec. Sto gramov sirotke denimo vsebuje nekje med 80 in 90 gramov beljakovin, 100 gramov termično obdelanega piščanca pa okrog 30 gramov.

Povprašali smo ga tudi o negativni strani proteinskih napitkov: “Negativne strani beljakovinskih praškov so predvsem stvar razprave in vidika posameznika, ki jih uporablja oziroma jim nasprotuje.” Sam ob redni uporabi kvalitetnih in poznanih znamk, ter praškov ki vsebujejo čim manj dodatkov ne vidi nobenih spornih oziroma neželenih stranskih učinkov.

“Tudi sam ob redni uporabi nisem opazil, da bi mi pognala tretja noga ali pa da bi se mi razvil biceps v velikosti lubenice,” pravi v hecu. Ljudje po njegovih izkušnjah pogosto mešajo pojme beljakovine ali proteini s steroidi in širijo napačne informacije. Kot negativni učinek se po njegovih besedah lahko pojavi driska, če ima posameznik intoleranco na laktozo in uživa beljakovinski prašek mlečnega porekla: “Vendar je to posledica občutljivosti telesa in ne slabost beljakovinskega praška.”

Kakšnega izbrati?

“Glede beljakovin velja kot pri večini ostalih živilskih izdelkov. Najcenešega in najdražjega ponavadi ne kupimo,” pravi osebni trener. Sam posega po znamkah evropskega porekla, je pa zanj pomemben podatek, koliko gramov beljakovin na 100 gramov izdelka ta vsebuje in da je vsebnost sladkorja v beljakovinskem prašku čim nižja, se pravi manj kot dva grama.

“Včasih pa se lahko na nasvet obrnemo tudi na osebnega trenerja,” pravi in opozarja, da nekateri trenerji napitke tudi prodajajo. “To lahko pomeni, da dobite kvaliteten izdelek po ugodni ceni, ali pa vam zaradi lastnega dobička proda nekvalitetno stvar," je dejal. Dodaja, da obstaja v Evropi kar nekaj kvalitetnih praškov, svojo znamko imamo tudi v Sloveniji, ki je po njegovih izkušnjah kvalitetna in na tržišču že veliko časa.

Kdaj spiti beljakovinski napitek

“Nekdo, ki se je ravno začel ukvarjati s fitnesom in ima željo pridobivati mišično maso, ali pa gre za rehabilitacijo po operaciji oziroma poškodbi, tak posameznik naj bi zaužil beljakovinski napitek čim prej po končani vadbi,” svetuje Rok. To pa pod pogojem, da so tudi ostali obroki urejeni ter redni.

Če gre za posameznika z željo po izgubi odvečnih kilogramov, potem lahko beljakovinski napitek užije kot nadomestek obroka oziroma malice ali pa takoj po treningu za ohranjanje mišične mase. “Lahko tudi v obeh primerih, če na dnevni ravni ne zaužije dovolj beljakovin. V takem primeru lahko merico beljakovinskega praška doda v maso za palačinke ali pa v jutranji smuti,” pravi trener. Poudaril je, da je mislil na polnozrnate palačinke s čim manj sladkorja in smutii, ki je sestavljen iz sadja, zelenjave ter po možnosti še jogurta oziroma skute ter semen.

Osebni trener je sicer pogosto presenečen, ko ljudje kritizirajo prehranske dodatke, kot so vitamin, minerali, maščobne kisline in beljakovine: “Ob najmanjšem glavobolu ali prehladu pa pohitijo v najbližjo lekarno in pridejo domov z lekadolom plus C, aspirinom, zdravilom proti in za izkašljevanje, septoletami in po možnosti še pršilom za nos. Sploh se ne zavedajo, da bi lahko z marsikaterim prehranskim dodatkom izboljšali svojo prehrano in si prihranili marsikateri prehlad.”

Vsebine, ki bi vas morda zanimale

Morda vas še zanima