BMW M2 dolgo ni bil v načrtih bavarskega proizvajalca vozil - ko govorimo o serijskih avtomobilih. Zakaj? Treba je narediti športen avtomobil za razumno ceno. 64 tisočakov se zdi smiselnih šele potem, ko preizkusimo in vidimo kakšen vozne občutke in lastnosti bavarski stroj ponuja. Čeprav konjenica ni tako številčna kot v M4, pa je manjši M2 lažji, okretnejši, še bolj predrzen in neverjetno obvladljiv na odprti in zaprti cesti.
Čistokrvni M
S funkcijo overboost, v kombinaciji s šeststopenjskim samodejnim dvosklopčnim menjalnikom (4.113 evrov doplačila) in trilitrskim bencinskim šestvaljnim motorjem (kombiniran je z enim turbinskim polnilnikom) je pospešek od 0 do 100 km/h 4,3 sekunde. To je le 0,2 sekunde slabše kot pri M4, katerega trilitrski šestvaljni motor je kombiniran z dvema turbinama!
Večino tehnike in novotarij si deli z M4 in je tudi za to čistokrvni M avtomobil - Bati, hladilni sistem in ročične gredi, vse to so iz M4 presadili v M2. Enako velja za zavore in M zadnji diferencial, tudi izpušni sistem. Moč se prenaša na zadnji kolesi, kar ga naredi še dodatno zanimivega, a se ga zlahka kroti.
Kot najboljši koktajl
Rezultat je odličen koktajl voznih lastnosti, od hitrosti, okretnosti in obvladljivosti vozila. M4 je veliko manj obvladljivo vozilo, vozilo, kjer se moramo zanašati na elektroniko, M2 pa vozniku še vedno dovoli veliko svobode, ko drsi skozi ovinek. Povedano drugače - v M4 moraš biti večji dirkaški talent, da iztisneš tisto najboljše iz vozila, pri M2 coupeju temu ni tako. BMW M2 lahko vozite na meji zmogljivosti, pa še tam je to zelo nadzorovano.
Prvo vožnjo z BMW M2 smo opravili na dirkališču Hungaroring na Madžarskem, ja tam, kjer se podijo dirkalniki F1. Ker v Sloveniji ni dirkališča, sem za testiranje voznih sposobnosti BMW mišičnjaka izkoristil Center varne vožnje na Vranskem. Preizkusil sem stabilnost in pospešek v hitrih ovinkih, na ravnini in z vijuganjem med stožci.
Takoj so videli, da se je pripeljalo nekaj "hudobnega“
Mišice, napihnjene zunanje obline in ekskluzivna modra barva so takoj pritegnile pozornost prisotnih na Vranskem. Že na prvi pogled je M2 stabilen avtomobil, s širokimi boki, velikimi odprtinami za zajem zraka, "jeznim pogledom" ozkih žarometov, številnimi spojlerji in pragovi, ter štirimi okroglimi zaključki izpušnih cevi.
V potovalni kabini se zdi precej civilen avtomobil. Sedeži so odlični in ponujajo veliko oprijema, vanje pa je zlesti otročje lahko. Drugačna kot v klasičnih BMW, kjer lahko izbiramo med ročnim menjalnikom in samodejnim osemstopenjskim menjalnikom, je ročica menjalnika, saj je za M modele (ob doplačilu) rezerviran M DCT dvosklopčni samodejni menjalnik, ki omogoča še hitrejše pospeševanje in speljevanje z mesta.
Ko pred seboj zagledaš rdeče številke
Avto zaženemo s pomočjo potisnega gumba. Takrat se glasno oglasi motor s šestimi valji, iz štirih izpuhov se še pokadi, ob pritisku stopalke za plin pa prav po "levje zarjove." Kratka ravnina je bila dovolj dolga, da sem po dobrih štirih sekundah na številčni skali merilnikov zagledal številko 100.
Večji del od 465 Nm navora je na voljo že pri 1.400 vrtljajih, vendar pa bolj navduši to, kako sta navor in moč razporejena. Navor je razporejen zelo linearno. Motor se brez težav hitro zavrti v rdeče območje do 7.000 vrtljajev. Voznik ima občutek, da moči nikoli ne zmanjka. Pri tem navduši zvok, ki ni prav nič sintetičen. Pospeševanje je tako bliskovito, da bodo imeli tudi veliko dražji cestni dirkalniki težave, da vas bodo ujeli. Pri tem eno odločilnih vlog odigra dvosklopčni sedemstopenjski menjalnik, ki je prilagojen za vožnjo na visokih vrtljajih.
Prestavljamo lahko ročno, z obvolanskimi naperkami, ali samodejno. V obeh primerih bliskovito. Drivelogic omogoča celo več načinov programov prestavljanja: ekstremno športen, udoben ali varčen. Tega se nisem posluževal pretirano, saj je bil več ali manj vseskozi izbira šport. Preizkusil sem še funkcijo za učinkovitejše speljevanje in pospeševanje. Deluje odlično, voznik pa čuti, kako mu hrbet in zadnjico prilepi na sedež. Motor takrat v nobenem trenutku ne izgubi sape, menjalnik pa prestavlja maksimalno hitro - kolesa se ne zavrtijo v prazno.
Ovinki so njegova prednost
Še bolj kot pospeševanje in končna hitrost, ta je elektronsko omejena na 250 km/h, me je nemški cestni dirkalnik navdušil med vožnjo v kombinaciji hitrih ovinkov. Tam se pokaže ves potencial bavarskega stroja. Potem, ko vas na sedež "zalepi" pospešek vseh 370 vrancev sledi "zaviranje. Zavore z ogromnimi čeljustmi se "zagrizejo v diske," pojemki so izjemni, le za dobre želodce. Pri tem so bile v pomoč tudi odlična 19-palčna kolesa. Nato je sledila šikana, najprej počasen ovinek, ko menjalnik bliskovito prestavi iz šeste ali sedme v drugo prestavo, odlično dimenzioniran iz zelo neposreden volan z vsemi povratnimi informacijami pa vozniku omogoča, da obdrži idealno linijo iz katere se avtomobil ponovno izstreli v ravnino. Volan ni "nemiren", kljub velikemu navoru ni trganja iz rok in je ob zmogljivem športen podvozju zmagovalna kombinacija za premagovanje hitrih ovinkov.
Ko ob izhodu iz ovinka pritisnem na stopalko za plin se vklopi tudi elektronsko uravnavani sistem zadnjega diferenciala. Še posebej pri ekstremnih prečnih pospeških skrbi za natančno držo na cesti. Kljub rahlemu drsenje zadka, ki le še razteza nasmeh na obrazu voznika in potnikov, ima voznik vseskozi vse pod nadzorom. V načinu vožnje sport+ zadek izzovemo še dodatno, ampak tudi tam vozilo deluje zelo predvidljivo. Tako uravnoteženega športnega vozila za takšen znesek evrov ne boste našli.
Seat leon cupra je odličen, a ...
Na tem mestu razkrivam še en podatek. Istočasno smo imeli na poligonu tudi seat leon cupro z 290 konjskimi moči. Avto je vreden vsakega evra, z dodatki pa stane 35 tisočakov. A, ko sem se presedel v M2, sem takoj občutil zakaj je razlika v ceni med avtomobiloma skoraj 30 tisočakov. Med seboj sta vozili povsem neprimerljivi, v vseh segmentih, pa čeprav je cupra odličen športen avtomobil, o katerem težko napišem kakšno bistveno negativno stvar.
Kaj pa negativne stvari pri M2 coupeju? No, nimam jih, razen morda nekaj preveč trde plastike v potovalni kabini, pa me tudi ta ni pretirano motila. Morda le še to, da si ga ne morem privoščiti. Tisti, ki si ga lahko, pa bo moral ob datuma podpisa na nakupni pogodbi, pa do izročitev ključev čakati kar nekaj časa.
Podatki o vozilu: (BMW M2 coupe)
Prostornina motorja: 1979 ccm
Moč motorja: 272 kW (270 KM) pri 6.500 vrt./min
Navor: 465 Nm med 1.400 in 5.560 vrt./min
Zmogljivosti: 250 km/h, 4,3 sek. od 0 do 100 km/h
Poraba na testu (skupna): 9,2 litra/100 km
Dimenzije (D x V x Š v mm): 4.468 x 1.410 x 1.854, medosna razdalja 2.693
Prostornina prtljažnika (v litrih): 390
Izpust (po tovarniški specifikaciji): 185 gramov CO2/km
Cena (v evrih): 64.000/73.914 (osnovni/z dodatki).
Plusi: Vozne lastnosti, motor, menjalnik, videz, podvozje, zavore, zvok ...
Minusi: V potovalni kabini bi si želel večji pridih dirkalnika, preveč podoben klasičnemu modelu - celo enaka vzvratna ogledala kot pri 235i, pogost obisk bencinskih črpalk;
