"Suša je, zelenjava in sadje sta zelo prizadeta, vodni viri so več ali manj presahnili že zdavnaj," je povedal primorski kmet in predsednik gospodarsko-interesnega združenja Vrtovi Istre Egidij Markežič.
Ob tako visokih temperaturah tudi namakanje ne pomaga, fotosinteza, nujna za rast rastlin, se namreč ustavi že pri 30 stopinjah Celzija, je pojasnil.
"Škoda je povzročena kljub namakanju," se je strinjal tudi Jure Vončina iz Kmetijske zadruge Krka.
-
Trgovci: cen ne višamo
"V Mercatorju cen ne višamo in jih tudi v prihodnje ne bomo. Če pa bodo to storili proizvajalci oziroma dobavitelji zaradi višanja cen goriv in surovin, pa se bomo, kot doslej, o vsakem predlogu spremembe cen posebej pogajali v dobro kupcev," so povedali v Mercatorju.
Napovedi sprememb cen od dobaviteljev še nimajo, vendar pravijo, da je verjetno, da bo pri nekaterih skupinah živil do njih prišlo.
Izpostavili so, da so se maloprodajne cene pri njih doslej višale manj in kasneje, kot so jih višali dobavitelji, saj so izkoriščali mehanizme za kompenzacijo teh podražitev.
Podobno, da informacij o dvigu cen s strani dobaviteljev še niso prejeli, so povedali tudi v Tušu. Tudi oni zato o morebitnem dvigu cen zaradi suše ne morejo govoriti. "Vremenske razmere pa vsekakor vplivajo na ponudbo, količino in kakovost sadja in zelenjave," so dodali.
Cen zelenjave in sadja, kar ju je ostalo, kmetje niso dvignili, so nam zagotovili tako na Primorskem kot Dolenjskem. Oboji so dodali, da so prodajne cene sicer že nekaj časa za od osem do deset odstotkov višje od lanskih. "Lahko postavim ceno paradižnika na štiri evre za kilogram, a če ga ne prodam, nisem nič naredil," pa še pojasnjuje Markežič.
Morebitni dvigi cen zelenjave in sadja v trgovinah so tako v manjši meri povezani z naravnimi razmerami, bolj bodo posledica tega, da veletrgovci izkoristijo prepričanje, da nečesa primanjkuje. Tako dvignejo prodajne cene kljub temu, da pridelke uvozijo po normalni ceni, pa je pojasnil Marjan Papež iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Dvig cen žit na borzah
Vsi sogovorniki so se strinjali, da bo bolj kot primanjkljaj sadja in zelenjave pri nas, na ceno hrane vplivalo dvig cen žita, soje in koruze na svetovnih borzah.
"Žito je najbolj strateška stvar," je poudaril Papež. Markežič je dodal, da se je tako že spomladi predvidevalo, da bodo cene pšenice, koruze in soje visoke, saj se jih veliko porabi za biogorivo, s čimer pride do primanjkljajev pri potrebah za prehrano in krmila.
"Pri reji perutnine je glavni strošek krma, žita. Če se bo povečala cena teh surovin, bodo rejci to vračunali v ceno perutninskega mesa," poudarja Papež.
Nasprotno pa bi morala suša pri nas teoretično znižati cene govejega mesa. Ker je zaradi suše krme manj, so rejci prisiljeni zmanjšati čredo. "V takem primeru se poveča ponudba mesa na trgu, zato bi se morala maloprodajna cena znižati, a to se pri nas ni še nikoli zgodilo," pojasnjuje Papež. Zaradi stiske namreč odkupovalci prisilijo kmete, da jim govedo prodajo po nižji ceni, vendar pa cena mesa nato ni nižja za potrošnike.
"Suša bo najbolj prizadela travinjo in koruzo," je povedal tudi Vončina. Svetovalne službe zato kmete za zdaj še pozivajo, naj govedi še ne odprodajajo, čeprav se predvideva, da do trideset odstotkov manj koruze za silažo.
Optimistično kljub suši
Vončina je kljub vsemu optimističen. Slovenci namreč vedno bolj iščejo slovenske pridelke, zato so v njihovi kmetijski zadrugi prodali praktično vse, kar so pridelali. Povpraševanja ne dohitevajo: "Lahko bi prodali še enkrat toliko zelenjave, ampak že zdaj kaže na vrhunsko sezono."
