“Obe knjigi sta po mojem mnenju kvalitetni, jezik je bogat, stil zelo dober, ampak vsebina? Moj bog. Po mojem mnenju absolutno neprimerna za 8. in 9. razred osnovne šole, če še odraslega vrže iz tira,” je zapisala mentorica tekmovanja na enem od spletnih forumov. Tam se je nato vnela debata, ali sta knjigi Na zeleno vejo Andreja Predina mlajšega in Oči Andreja Makuca primerni za obravnavo za Cankarjevo priznanje.
Prvo je državna komisija za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje s sklepom že umaknila s seznama obveznega čtiva in jo umestila med priporočila. Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo so povedali, da bo predsednik komisije Igor Saksida podrobnejša pojasnila o tej odločitvi podal, ko se vrne iz tujine. V obrazložitvi izbora je sicer obe knjigi zagovarjal kot deli, ki sicer ne slikata sveta v svetlih in bodrilnih tonih, ampak sta problemski oziroma tabujski, provokacija in šok, zastavljata vprašanja ter ne ponujata neposrednih odgovorov.
Med učenci zanimanje
“Moje mnenje je, da sta knjigi neprimerni,” meni Nina Janežič, mentorica za tekmovanje na osnovni šoli v Žalcu. “V knjigi Na zeleno vejo je preveč vulgarizmov, jezik je preveč neprimeren za osmo- in devetošolce, neprimerna je tudi vsebina. Odrasli se znamo distancirati, otroci pa bi morali v tem obdobju brati več lepih stvari,” je dodala. Podobno ocenjuje Olga Omejc, mentorica z Osnovne šole Bičevje, kjer so knjigo zaradi vulgarizmov že zamenjali z Debeluško Janje Vidmar. “Tematika se mi zdi zelo v redu, tudi vulgarizme razumem, saj je jezik odsev nekega okolja, v tem primeru razpuščene, revne družine, dialogi so zelo duhoviti, polno je metaforike. Iz tega stališča ni slaba, ni pa primerna za osnovno šolo,” meni Omejčeva.
Janežičeva prizna, da je nasprotovanje knjigi med učenci vzbudilo zanimanje in da jo želijo brati bolj kot drugo delo, Makučeve Oči: “Veliko otrok je, ki marsikaj doživljajo. Ena punca je rekla, da bi jo rada prebrala, ker je življenje že zdaj kruto, branje pa ji bo morda pomagalo, da lažje prebrodi svoje težave.” Prav zato se sprašuje, ali je bilo prav, da se je šola odločila knjigo zamenjati. Ob tem prizna, da je večji problem kot branje pogovor o tej knjigi. Omejčeva dodaja, da bo sama zaradi pretresljivosti težje prebrala in predelovala knjigo Oči: “Zelo težko mi bo z otroki govoriti o smrti, trpljenju, mučenju.” Obe temi ocenjuje kot enako sporni in priznava, da bi se otroci morda lažje pogovarjali o spolnosti kot o mučenju.
Založbi: podlegli zgražanju
V letu izida sta bili obe knjigi nominirani za nagrado za mladinsko književnost večernica. Založbi, ki sta ju izdali, sta ju zaradi izbora za tekmovanje že ponatisnili. “Umik težko komentiram, saj ga komisija ni argumentirala,” je dejala urednica knjige Na zeleno vejo Bronislava Aubelj iz založbe Modrijan. Meni, da je bil pritisk moralistov očitno tako močan, da si je Saksida premislil, saj je ta izbor prej trdno zagovarjal. “Nočem in ne morem verjeti, da bi na kaj takega vplival forum, pri katerem najmanj polovica dopisovalcev knjige sploh ni prebrala,” poudarja. Zdravko Duša iz Cankarjeve založbe, ki je izdala zbirko kratkih zgodb Oči, pa pravi, da gre za prikaz krutosti, kot jih vidijo otroci, in ker je knjiga res dobra, ni začuden, da je bil odziv nanjo velik: “Ne razumem pa, od kod tolikšno ogorčenje moralistk.”
Na šolskem ministrstvu so o umiku dejali le, da “morajo biti vse knjige in vsa besedila v skladu s temeljnimi vrednotami v Sloveniji”, kar bi morali strokovnjaki pri izboru upoštevati.
Miniintervju: te težnje se ponavljajo
Ne gre za obvezno branje, gre za Cankarjevo tekmovanje, kjer se pričakuje več. Knjige je izbrala strokovna komisija, ki ima kompetence, zato se mi zdi čudno, da so jo umaknili. Na to tekmovanje se prijavljajo bolj izdelani bralci, zato so izbrane knjige, o katerih se lahko pogovarjajo ne le o vsebini, temveč tudi o sprejemanju. Bojim se, da bo to prišlo v navado kot v Ameriki, kjer so stalni pritiski o umiku določenih knjige iz knjižnic. Te težnje se tudi pri nas ponavljajo.
Gre pri tem za zavijanje v vato?
Ja. Mislim, da to ni potrebno, sploh če gre za bolj izoblikovane bralce. S temi problemi so obkroženi. Ko sem kot urednik govoril z njimi, so povedali, da radi berejo o stvareh, ki jih obdajajo.
Miniintervju: Pri Cankarju ni kvantanja
Poudariti moram, da za tem stojijo mnogi starši, učitelji, ravnatelji, tudi otroci, ki so se odločili, da to težko berejo. Pregledali smo knjige in ocenili, da je to čtivo res neprimerno za osnovnošolce. Kdo je na to opozoril, ni tako pomembno.
Kaj se vam zdi v Na zeleno vejo sporno?
Izbor knjig za Cankarjevo priznanje je odgovornost, izbrati tako knjigo pa je zelo neodgovorno zaradi jezika in vsebine. Posebno če izhajamo iz samih Cankarjevih del, kjer ne bomo našli kvantanja, kletvic, s katerimi se na straneh te knjige srečujemo zelo pogosto.
Ali ne gre za otroke, ki sicer več berejo?
Napačno bi bilo mišljenje, da gre za podcenjevanje otrok, a ti so vendarle še otroci in jim ne smemo prezgodaj vzeti mladosti.
