"Vlada ne bo pod nobenimi pogoji sprejela možnosti, da bi bile ogrožene pravice državljanov po prostem dostopu do informacij," je po poročanju spletne izdaje časnika České noviny izjavil predsednik češke vlade Petr Nečas. Zato se je vlada po njegovih pojasnilih odločila, da bo še analizirala posledice sporazuma Acta in poskušala ugotoviti, kako bi uveljavitev sporazuma vplivala na življenje posameznika.

Popoldne je tudi sosednja Slovaška sporočila, da bo zamrznila proces ratifikacije Acte. Minister za gospodarstvo Juraj Miskov je ob tem dejal, da ne bo podprl sporazuma, ki bi lahko omejil človekove pravice in svoboščine. Pred nadaljevanjem postopka ratifikacije sporazuma pa je potrebna javna razprava, je dodal po poročanju STA.

Poljska prav tako nasprotuje Acti

Tudi poljski premier Donald Tusk je sporočil, da so bili zaključki v zvezi z Acto nedorečeni. Spletna izdaja Warsaw Business Journal je poročala, da je Tusk jezen na svoje sodelavce, ki da so se pred pristopom njihove države k Acti slabo posvetovali z njim in drugimi političnimi akterji. Zato se je tudi Poljska zdaj odločila zamrzniti nadaljnje postopke za ratifikacijo sporazuma.

•  

  Predstavitev mnenj o Acta, sporazumu, ki ga je tudi Slovenija že podpisala, bo pri nas predvidoma 17. februarja.

EU brani sporazum in izpostavlja prednosti

Evropska komisija pa je pred dnevi tudi na straneh svojega predstavništva v Sloveniji objavila, da Evropska unija sporazum Acta podpira, ker ta zagotavlja, da se zelo visok standard EU za zaščito intelektualne lastnine razširi povsod po svetu, "s čimer se bodo zaščitila delovna mesta v Evropi". Po navedbah Evropske komisije namreč Evropa vsako leto izgubi več kot osem milijard evrov zaradi ponarejenega blaga, ki preplavlja evropski trg.