Kralj potrošnik. Proizvajalci tarnajo nad trgovskimi znamkami, češ da so v tako sodelovanje prisiljeni in da si s tem odžirajo tržni delež. Poleg trgovcev naj bi od trgovskih znamk imeli največ potrošniki, ki lahko kupujejo ceneje. Tržni boj pa z nižjo ceno prinaša tudi "drugačno kakovost", kot pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. O tem se lahko prepričamo, če preberemo drobni tisk na embalaži, v kakršnem je zapisana sestava izdelka. Vzemimo dva primera. Nizkocenovna trgovska znamka ponuja breskov ledeni čaj, kjer o breskvi ni niti sledu, vsebuje pa konzervanse in sladila, ki niso ravno priporočljivi z vidika zdrave prehrane. Ali pa navadna oziroma gazirana voda v plastenki. V skladu s pravilnikom ločimo mineralno, izvirsko in namizno vodo. Zadnja, ki se večinoma prodaja pod trgovsko znamko, je lahko pripravljena iz prvih dveh ali pa kar iz vode iz vodovodnega omrežja z dodatki, s katerimi se jo izboljša in očisti (piše v pravilniku!). Potrošnik je torej kralj, ker lahko kupuje ceneje in če verjame mitu kakovosti iz oglasov.
Komentar se nanaša na članek: "Vseeno kaj jemo, le da je poceni".
No money, no honey...