Prihaja čas avtomatiziranih trgovin

Ste, ko je bil med 500 prijavljenimi objavljen izbor 15 startupov, ki skupaj z evropsko komisarko potujejo čez lužo, prejeli kakšen klic?

Šest zelo resnih že isti večer, vendar ne bi želel govoriti o imenih. Ampak očitno je, da velike ribe sledijo kaj se na trgu dogaja. Že prej sem hodil po svetu, pa je težko zaključiti kakšen posel, tokrat pa je odziv res izjemen. Zadnji klic resnega investicijskega fonda sem imel danes zjutraj.

Kako bo zadeva izgledala, kakšen je program?

V četrtek potujemo v ZDA nato pa v soboto in nedeljo sledijo priprave na road show, ki se začne v ponedeljek. Imeli bomo torej treninge, preden se vse skupaj začne, ključ obiska pa so seveda investitorji v silicijevi dolini. Mene osebno zanima ameriški pravni okvir poslovanja, če je vse res tako enostavno kot pravijo, torej ali je »hand shake« (stisk roke) to, kar pravijo.

V kalkulacijah prometa in rasti podjetja navajate izjemne številke, 14 milijard evrov prihodkov že leta 2019?

Res verjamem, da imamo samoroga. To je obstoječa infrastruktura, ki je še nihče ni izkoristil. Številke so realne in celo konzervativne. Vse kar smo gradili, smo vzeli s trga, nismo pisali svojih želja. To ni nič nerealnega. Na 500 lokacijah bomo delali 50 milijonov prometa na leto. Tu notri so vsi viri prihodkov, ki jih trenutno imamo, lepota te zgodbe pa je, da je le nebo meja. Stroškov ni, ko bo platforma narejena, in obstoječim produktom se lahko pridruži katerikoli.

Saša Despot

Ampak s to idejo ste že bili v ZDA, pa se ni izšlo...

Ja, borili smo se za razpis v New Yorku, s partnerjem, ki upravlja 40 odstotkov govorilnic. Na koncu je posel dobil ameriški konzorcij, ki je sicer vmes zamenjal lastnika – kupil ga je Google. To se danes imenuje link New York. Ampak mislim, da so fantje zgrešili in imajo poslovni model, ki jim ne funkcionira. Celotno investicijo bi pokrivali iz oglasnega prostora, kar je, če sodim po tem kako jaz poznam svet, nemogoče. Mi smo ponujal investicijo v višini 50 milijonov dolarjev, oni 200 milijonov.

Lani je na road show z evropsko komisarko prvič šlo 15 podjetij iz stare celine. Med njimi tudi Entrade, ki je prvo nemško podjetje, ki se je uvrstilo na Nasdaq private market. Je to rezultat oziroma posledica tega?

Nisem spremljal, tako da ne vem.  Vendar, če prihajaš iz Evrope, iz 500 plus milijonskega trga, kot eden od 15 najboljših startupov, potem je vsakomur jasno, da si šel čez zelo gosta sita. In ko prideš tja, vedo, da gre za resno selekcijo in verjetno se lahko marsikaj zgodi. Ravno zaradi tega bomo imeli dostop do odločevalcev, ne le nekega srednjega managementa.

Kje imate trenutno postavljene svoje naprave?

Dvesto, prve generacije, jih je postavljenih na Hrvaškem. Te so res zelo ozko usmerjene, a na njihovi osnovi smo razvijali smart city platformo, ki lahko vključuje in povezuje katerekoli digitalne storitve in realne produkte. Trideset je izdelanih, dve sta postavljeni na ljubljanski železniški postaji in ena v Novem mestu. Na Hrvaškem jih je tudi nekaj, ena je denimo postavljena v mestni hiši mesta Zagreba.

Saša Despot

Nekoč ste dejali, da ste šli raje za ministra kot da bi poslovali v Sloveniji...

Zdaj sem potrdil, da sem imel prav (smeh). V Sloveniji si želiš delati dobro zgodbo, predvsem da imaš končnega kupca, ne želim pa se v Sloveniji iti posla business to business.

Kako pa delujejo drugi trgi? So bolj odprti?

Zelo različno. Daleč najbolj odprt trg je Anglija, pa tudi Nemčija je presenetljivo odprta za novosti, ZDA pa so čista zgodba zase.

Ima cel svet telefonske govorilnice?

Cel svet uporablja zakon o univerzalnih storitvah, ki ščiti telefonsko govorilnico. Nemčija ima 140 tisoč lokacij in jih ne bo zmanjševala. Samo v New Yorku – le na predelu Manhattna in Brooklina, za katerega smo se potegovali, je 12 tisoč lokacij. Številke so nore. Preštetih imamo pet milijonov lokacij, brez Kitajske in Indije – tam jih je pač nemogoče prešteti.

Koliko ste do zdaj vložili v razvoj?

Do zdaj smo za to zgodbo "pokurili" 4,5 milijonov evrov.

Lasten, dolžniški kapital?

Predvsem lasten, nekaj je tudi dolžniškega. Smo v tretji generaciji, kar pomeni, da smo dali skozi celoten razvojni cikel, pripravili izdelek za serijsko proizvodnjo in postavili centralne sisteme. Na Vendotelu je na razvoju zadnje štiri leta delalo stalno 20 do 25 ljudi.

Torej lahko začnete takoj, ko dobite posel?

Predvsem iščemo kapital za rast. Vse rizike razvoja smo namreč že dali skozi.

Večina startupuv pa se razvije okrog ideje in nato išče pot, sredstva za serijsko proizvodnjo?

Mi smo vse to prehodili sami.

Ste se prijavili na kakšen domači razpis za startupe? Teh namreč kar mrgoli.

Ne. Lahko pa rečem, da je edina pozitivna zgodba Eureka, prek katere smo na začetku dobili 70 tisoč evrov. Bolj pomembno pa je, da so se nam odprla vrata, da vidiš kako funkcionirajo zadeve in ljudje iz Eureke so nam nudili vrhunsko podporo. Tako smo sploh začeli razmišljati o venture kapitalu. Startupe, ki jih gledam danes..., v večini gre za softveraše, kjer je trg zasičen in če preživi eden na sto, je to veliko.

Tudi med temi, ki odhajajo čez lužo, nekako izstopate?

Mi povezujemo virtualen in realen svet in takšnih ni veliko. Obstoječe govorilnice so zgodovina, vsi se jih želijo rešiti, ker imajo le stroške z vzdrževanjem. In tu pridemo mi. Gre za avtocesto do šoping centra, ki je prazen in prepričan sem, da prihaja čas avtomatiziranih trgovin. Avtomatske blagajne v trgovskih centrih so bile le prvi korak v tej smeri.

Saša Despot

Kakšni so torej kratkoročni cilji?

Želimo si delati dva trga hkrati. Slovenija, Hrvaška in Avstrija ter na drugi strani Amerika. Če bo zgodba v Ameriki tako dobra, da se bo treba tja preseliti, se pač bomo.

Vam je politika kaj utrdila kožo?

Izkušnja ministrovanja je bila neprecenljiva. Mednarodni odnosi, srečanja na ravni EU, razumevanje in pogled politike po svetu, digitalna agenda in tako naprej. Drugače kot minister verjetno ne bi bil v stiku s tem.

Kako je z ovadbo zaradi vzdrževanja vremenskih postaj in pogodbo z Darsom?

Končalo se je kot začelo, brez osnove. Nimamo še uradne potrditve, da je proces zaključen, vendar ovadba sloni na tem, da sem se kot minister prijavil na razpis leta 2008. Torej bi moral pet let prej vedeti, da bom minister. Kriminalisti so konkretno opravili svoj posel. Sicer je bilo takšnih anonimnih poizkusov kar nekaj in velika težava je, da je dobro zamišljen inštitut anonimne prijave izkoriščan za medsebojnoa obračunavanja. Ko si minister je cilj, da imaš hišno preiskavo. Ko jo imaš, si kriminalec in ni pomembno ali si kriv ali nedolžen. No, k sreči do tja nismo prišli.

Ste še vedno mnenja, da je mogoče drugi tir zgraditi za 700 milijonov evrov?

Seveda. 640 milijonov je prava številka, 60 sem si dal za rezervo (smeh). 1,4 milijarde je nebuloza. Tudi če bi bila to realna cena, ga ne bomo nikoli imeli. Kako boš opravičil takšno investicijo. Je pa res, da je številka identična tisti iz Šoštanja (smeh).

Ampak resno, ministrstvo sem želel voditi kot dober gospodar, kot svoje podjetje. Investicije ja, ampak za pravi denar. Če je nekdo hotel objaviti razpis na Darsu za 230 milijonov evrov, tega ne morem dopustiti, pa če je to vpletanje politike v neko neodvisno družbo, ali ne. Ta isti razpis je ista ekipa zdaj izpeljala za sto milijonov. 130 milijonov...? Lepo vas prosim.

dezurni@zurnal24.si