Slovesnosti, ki je potekala v močnem dežju, se je udeležilo več kot 130 preživelih taboriščnikov, pa tudi ameriških osvoboditeljev.
Merklova je skupaj z nekdanjim francoskim internirancem Clementom Quentionom ob začetku dogajanja položila venec rož pred nekdanji krematorij. Zahvalila se je tudi preživelim.
"Velika sreča je, da so ljudje, kot ste vi, pripravljeni z nami deliti svoje življenjske zgodbe, neskončno trpljenje, ki vam ga je prizadejala Nemčija v času nacionalsocializma," je dejala. Le ko ljudje slišijo te zgodbe, namreč po njenem prepričanju lahko vidijo obraze in ne več le številk.
V nagovoru je nemška kanclerka poudarila, da ne sme družba nikoli zatisniti oči pred antisemitizmom. "Nezmotljivo jasno moramo pokazati, da je judovsko življenje del naše identitete," je menila. Ob tem je opozorila na nenehne incidente in napade na judovsko skupnost v Nemčiji.
V enem od takih incidentov so lani ukradli zloglasni napis Arbeit macht frei (Delo osvobaja), ki je bil nameščen nad vhodom v Dachau. Merklova je tovrstne incidente označila za "zaskrbljujoče" ter kot alarmantno izpostavila dejstvo, da originalnega napisa niso nikoli našli. Nad vhod so namestili njegovo repliko.
"Povsod so se dogajale nedoumljive grozote," je še dejala kanclerka, ki je leta 2013 postala prva nemška politična voditeljica, ki je obiskala Dachau. "Nikoli ne bomo pozabili. Ne bomo pozabili zavoljo žrtev, zavoljo nas samih, zavoljo prihodnjih generacij," je zatrdila.
Nikoli pozabiti
Tudi drugi govorci so na kraju nekdanjega koncentracijskega taborišča danes opozorili pred novim rasizmom in antisemitizmom. Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji Josef Schuster je opozoril na sovraštvo nekaterih do beguncev in na zaničevalen odnos do Judov. "V takih trenutkih se vprašam: kako trdno je v človeških glavah še zasidrana veličina človeškega dostojanstva?"
Schuster je tako pozval k ohranjanju spomina na grozote holokavsta. Opozoril je, da se s časom razdalja poveča, empatija pa zbledi. Mlade generacije je pozval, naj nase prevzamejo dolžnost nikoli pozabiti, predlagal pa je tudi, da bi Nemčija uvedla obvezen obisk spominskih obeležij nekdanjih koncentracijskih taborišč za vse šolske otroke.
Prototip tovarne smrti
V Dachau je bilo med letoma 1933 in 1945 zaprtih več kot 200.000 ljudi iz vse Evrope. Natančno število umrlih še vedno ni znano, zgodovinarji pa ocenjujejo, da naj bi jih bilo okoli 40.000. Okoli 30.000 ujetnikov so ameriški vojaki iz taborišča rešili 29. aprila 1945.
Dachau je bilo eno od prvih koncentracijskih taborišč in je služilo tudi kot model za številna kasnejša koncentracijska taborišča.
Nacisti so ga ustanovili 21. marca 1933. Eden glavnih pobudnikov zanj je bil Heinrich Himmler, ki je bil takrat načelnik policije v Münchnu. Taborišče so takrat opisovali kot prvo koncentracijsko taborišče za prevzgojo političnih nasprotnikov. Zgrajeno je bilo na območju zapuščene tovarne streliva, na severovzhodnem delu mesta Dachau v bližini Münchna, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.
V taborišču je bilo tudi veliko Slovencev, zlasti mladih intelektualcev in drugih izobražencev. Prvi slovenski zaporniki so bili v taborišče deportirani leta 1941, na spletni strani navaja Skupnost internirancev Dachau. Večina Slovencev pa je prišla v taborišče leta 1943 po kapitulaciji Italije.
Število deportiranih Slovencev v Dachau je težko ugotoviti. Razlog za to je nepopolno stanje spisov in v določeni meri pogosto tudi vprašanje, kdo je bil spoznan za Slovenca, saj je uprava taborišča nacionalnost zabeležila kot jugoslovansko, navajajo v skupnosti internirancev.
Po podatkih Vide Deželak-Barič, ki na Inštitutu za novejšo zgodovino raziskuje slovenske smrtne žrtve druge svetovne vojne, je bilo v koncentracijskem taborišču Dachau približno 1700 oseb, ki niso preživele. Po osvoboditvi je bilo v Dachauu približno 1800 preživelih Slovencev.
Ocene števila zapornikov iz Ljubljane in tiste iz Spominskega centra koncentracijskega taborišča Dachau pa se zelo razlikujejo. Po aktualnih podatkih je bilo na seznamih zapornikov v arhivu Spominskega centra koncentracijskega taborišča Dachau kot Slovencev zabeleženih 1382 oseb. K temu je treba prišteti še tiste osebe, ki so se registrirale kot Italijani ali kot pripadniki nemške države, pa tudi del oseb, ki so bile označene z nacionalnostjo nemška država do preklica.
Tako se približna številka internirancev ustavi pri približno 2000 Slovencih. Še teže pa je dobiti podatke o ubitih in umrlih osebah v Dachauu. V mrliški knjigi je bilo registriranih več kot 200 umrlih Slovencev.
