Vsaj en dan v letu bi si morali vzeti oddih od shujševalne diete. To velja tudi za manekenke, športnike, estradnike in vse druge, ki so nenehno na dieti. S tem namenom je leta 1992 nastal Mednarodni dan brez diete (International No Diet Day), ki ga obeležujemo šestega maja in ki želi spomniti, da moramo imeti do svojega telesa boljše mnenje in pristop.
Idejo za takšen dan je imela leta 1992 Mary Evans Young, ustanoviteljica zveze Diet Breakers. Mary se je sicer v preteklosti zdravila za anoreksijo. “Da bom ukrepala, sem se odločila po tem, ko sem po televiziji videla oddajo, kjer so ženskam s kirurškimi posegi pomagali zmanjševati težo. In po tem, ko je petnajstletna deklica storila samomor, ker so jo zafrkavali, da je predebela,” pojasnjuje v eni svojih knjig.
Morala spremeniti datum
Prvič so dan brez diete praznovali v Hyde Parku v Londonu, ki pa so ga premalnili v hišo Mary, saj je deževalo. Že naslednje leto so ga praznovali v ZDA, v Kanadi in Avstraliji. Kmalu so jo prosili, naj svetovni dan prestavi iz petega na šesti maj, da se datum petega maja ne bi več tepel s praznovanji za “Cinco de Mayo”. Cilji dneva brez diete so, da se sprijaznimo z lastno težo, da se zavedamo diskriminacije, ki so jim podvrženi ljudje s preveliko težo, in da priznamo, da velik odstotek diet ne uspe.
V Kanadskem Nacionalnem centru za motnje hranjenja pravijo, da je takšen mednarodni dan odlična priložnost za spodbujanje ljudi k zdravemu načinu življenja brez obsedenosti s postavo in lastno težo. Razočarani so nam nad nekaterimi statističnimi podatki. Kar trideset odstotkov deklic starih med 10 in 14 let je že bilo na dieti, kljub temu, da imajo normalno telesno težo.
