Na ta dan z državnim praznikom obeležujemo uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947, ko so velik del Primorske, Istra južno od Mirne, Reka, Zadar in otoki prišli pod Jugoslavijo, večina Primorcev pa se je po več kot 20-letnem trpljenju pod fašizmom pridružila matičnemu narodu. Tudi po priključitvi je izven meja ostalo še 140.000 Slovencev.
Benečija, Rezija, Gorica in kanalska dolina ostale v Italiji
Maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile z zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t.i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni.
S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 je obveljal francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del goriške in del tržaške, Istro južno od reke Mirne, otoke in Zadar z okolico.
Širša okolica Trsta je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje, razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta.
Letošnja osrednja proslava je potekala v soboto v Izoli.
Primorci in Primorke smo se tudi letos zbrali na osrednji proslavi priključitve Primorske zaradi poklona velikemu dogodku in zaradi počastitve vseh hrabrih bork in borcev, ki so dali svoja življenja, da smo lahko mi v prečudoviti Izoli govorili v svojem… ...prikaži več materinem jeziku. Ni nas usepl uničiti fašizem, ni nas uspel uničiti nacizem, NE vedno znova in znova rečemo tudi neoliberalnemu kapitalizmu, NE NE in NE bomo rekli vsakemu nepravičnemu sistemu, ki bo skušal iz te zemlje in teh ljudi narediti sužnjelastnino. DOKLER BO NA PRIMORSKEM VIHRALA RDEČA ZVEZDA IN IGRALA PRIMORSKA HIMNA, NI POTREBNO SKRBETI, DA NA TEJ ZEMLJI NEBI BILA SLIŠANA SLOVENSKA BESEDA.Naj mi bo dovoljeno, da za zaključek citiram še eno izmed najpomembnejših relikvij slovenskega naroda – pismo, ki ga je napisal mlad fant Zorko Bavčer, ki je kot mnogi drugi na krut način izgubil svoje življenje v tržaškem krematorijskem taborišču Rižarna. Tako je zapisal tik pred usmrtitvijo: »Draga mama! Sporočam t