Ljubljana. Vlada je socialnim partnerjem včeraj popoldne na Ekonomsko-socialnem svetu povedala, da je rebalans sprejela in ga pošilja v državni zbor (DZ). "Vsi pozivi, da se zadeva še odloži, za sabo potegnejo dodatne finančne posledice. Slovenija ima proračun, ki ni operativen," je potezo sindikatom, ki so doslej zavrnili vse varčevalne predloge pri plačah, in delodajalcem pojasnil premier Janez Janša.
Finančni minister Janez Šušteršič pa je postregel le s številko o odhodkih popravljenega proračuna, ki naj bi znašali devet milijard in 14 milijonov evrov. Kdo je pri varčevanju prispeval koliko, bo jasno danes, ko bo čistopis rebalansa res prišel na poslanske klopi. Šušteršič pa ga bo sredi dneva za javnost tudi natančno pojasnil. Sindikati so potezo vlade seveda označili za enostransko. Dušan Semolič pa je reze vnovič označil za "prekrute". Čeprav je Šušteršič zagotovil, da se je vlada zavezala, da bodo usklajene korekcije rebalansa mogoče še skozi proceduro v DZ, pa so sindikati to protestno označili za "amandmajski socialni dialog".
"Z dodatno obdavčitvijo bogatih nimam problemov. Tudi sam sem bogat," pa se je na vladni predlog 14 ukrepov za povečanje prihodkov odzval gospodarstvenik Milan Lukić, ustanovitelj podjetja Lumar. Vlada je namreč včeraj na Ekonomsko-socialni svet prišla s 14 predlogi novih in dodatnih obdavčitev ter drugih ukrepov, ki so jih ves čas v zameno za plačne reze zahtevali sindikati.
Tako smo od prvega finančnika v državi lahko slišali, da vlada res utegne razgaliti davčne neplačnike, pa tudi, da bi po državi lahko kmalu začeli hoditi davčni specialci. “V Italiji so se tega lotili zelo učinkovito," je včeraj zatrjeval minister Šušteršič. Iz pojasnil k ukrepom je razvidno, da ti specialci pravzaprav pomenijo "ustanovitev posebne specializirane skupine za davčni nadzor".
Pri uvedbi novega dohodninskega razreda, ki še ni natančno določen, vlado skrbi, "da če bi šli z davčno stopnjo zelo visoko, bi bil lahko to slab signal za tiste, ki bi pri nas investirali. Poleg tega pa bi se lahko kaj hitro začelo tudi izogibanje temu davku," je pojasnjeval Šušteršič.
A delodajalci so paket podprli in celo pozdravili. "Problem v Sloveniji niso bogati, ampak to, da je tu premalo bogatih ljudi," meni Lukić. Sindikate pa je pozval: "Zresnite se."
"Nekatere ideje gredo v pravo smer," je bilo največ, kar so na drugi strani zmogli sindikati. Vsak je nato našel še vrsto pripomb. Semolič je opozoril na "elitne poklice", s čimer je mislil predvsem na odvetnike, ki “v pokojninsko in zdravstveno blagajno prispevajo minimalno”. Dejal je tudi, da bi morali uvesti sistem e-utaje. Davčna uprava (Durs) bi tako avtomatično preverjala, ali je obseg premoženja sorazmeren glede na prihodke. "Kjer bi se našle razlike, pa bi se takoj sprožil postopek davčnega nadzora nad izvorom premoženja," je predlagal. Sindikalist Drago Lombar pa je vladi povedal, da moti dikcija, ki spremlja seznam teh ukrepov, "da bo vlada proučila, da bo vlada predlagala". Ni pa zavez, ali in kdaj bo vlada te davke tudi uvedla. Predstavnik obrtno-podjetniške zbornice Jani Ulaga pa je sindikalistom povedal, da če v javnem sektorju res mislijo, da se v gospodarstvu cedi med in mleko, je ustanovitev espeja zastonj in naj poskusijo.
Na koncu je bilo med sindikati večinoma slišati, da je zaradi sprejetja rebalansa zdaj za njih "game over" (konec igre, op. p.) in stavka 18. aprila je zelo verjetna ter dobiva podporo vse več sindikatov.
Spremembe lahko preverite tukaj.
Država Slovenija naj bi se v teh dneh zadolžila za dodatnih 1.5 milijarde € k že 17 milijard € dolga in bo sedaj znašal dobrih 18 milijard €. Naši letni prihodki so zdaj približno 8 milijard €, odhodki pa brez… ...prikaži več rebalansa proračuna 10 milijard €. PRIMANJKLJAJ je več kot 2 milijardi €. To je realnost. Koga vse je treba na kol nabit je ena zgodba... ampak če ne bomo ukrepali, se lahko poslovimo od brezplačnega izobraževanja, zdravstva, pokojnin, javne uprave itd. Tisti, ki nam ta denar posojajo ne bodo dovolili, da se ponovi Grčija, Irska ali Portogalska... če ne bomo zmanjšali porabo za 2 milijardi v naslednjih letih ali povečali prihodke (zagnali gospodarstvo s pomočjo tujega kapitala) potem bodo kmalu zaprli pipo in zahtevali posojen denar nazaj. Potem pa lahko bankrotiramo (če bomo nadaljevali s takšno porabo in zniževali BDP) ali pa zdaj sami uredimo stvari na dokaj prijazen način (proti temu kar bo sledilo, ko stvari ne bodo več v naših rokah). Takšna je realnost.
ne zmanjšanju sredstev za 20 % verskim skupnostim, potrebno je spoštovati ustavo in cerkev in državo ločiti (nobenih prispevko iz proračuna verskim skupnostim). Poleg tega pa verske skupnosti obdavčit tako kot vse državljane-po premoženju. Tista ki ima več naj plača… ...prikaži veča več tako kot po dohodninski lestvici mi navadni državljani. Moški v kiklah pa naj začnejo delat in služit da si bodo lahko plačevali prispevke kot mi navadni državljani, potem ne bodo imeli časa da bi zlorabljali nedolžne otroke.