18. septembra lani je EPA novico razkrila javnosti. S sporno programsko opremo je bilo opremljenih okoli 11 milijonov avtomobilov po vsem svetu.
Za nemški koncern se je s tem začelo leto negotovosti, preiskav in milijardnih stroškov. V zgolj dveh dneh se je njegova delnica pocenila za 40 odstotkov; v zrak je izpuhtelo 30 milijard evrov tržne kapitalizacije. Danes je vrednost Volkswagna približno petino pod tisto pred septembrom lani.
Za Evropo brez odškodnin
V ZDA je koncern po izbruhu škandala dosegel poravnavo, v okviru katere bo za kazni in kompenzacije kupcem namenil 14,7 milijarde dolarjev (13,1 milijarde evrov). Pristal je tudi na odkup avtomobilov od voznikov, ki bi to želeli. Še vedno mu na ameriškem trgu grozijo civilne tožbe in druge pravne posledice.
Drugače je v Evropi, kjer je zaenkrat predvideno le popravilo motorjev na način, da bodo vozila v skladu s pravili. Možnost izplačila kompenzacij ali odkupa spornih vozil na stari celini za Volkswagen ne pridejo v poštev, zaradi domnevne neenakopravne obravnave ameriških in evropskih strank pa so iz Bruslja in drugih evropskih prestolnic priletele že mnoge kritike.
V Sloveniji v delavnicah 22 odstotkov prizadetih vozil
V Sloveniji je bilo po podatkih družbe Porsche Slovenija prizadetih 34.291 vozil. Gre za vozila znamk Audi, Seat, Škoda in Volkswagen z motorjem tipa EA 189. Vpoklici in servis teh vozil so pri nas stekli marca.
Kot so ta teden povedali v Porsche Slovenija, so bila doslej posredovana vabila na izvedbo servisnega ukrepa za okoli 22 odstotkov prizadetih vozil, od tega je bil ukrep izveden na 38,5 odstotka vpoklicanih vozil. Odziv voznikov sicer ocenjujejo kot dober, težav ne opažajo.
Ob tem dodajajo, da že v osnovi vsaki stranki ponudijo izvedbo servisnega ukrepa ob rednem servisnem obisku. Ker tak obisk ni nujno predviden za letos, to pomeni, da se bodo zavlekli tudi tehnični popravki, povezani z afero dieselgate. Izvedbo servisnega ukrepa sicer krije proizvajalec iz naslova garancij.
Strošek vrtoglavih 35 milijard evrov
Analitiki menijo, da bi lahko afera Volkswagen v celoti stala do 35 milijard evrov, veliko škodo pa bo njegovemu poslovanju tudi v prihodnje povzročala negotovost. Nekateri sodni procesi se namreč lahko vlečejo še leta, zato bi lahko potencialni stroški nad koncernom viseli še celo desetletje.
Doslej je Volkswagen za ta namen ustvaril 18 milijard evrov rezervacij, afera pa ga je lani potisnila v prvo celoletno izgubo v več kot 20 letih. Konec leta 2015 je pod črto beležil 1,58 milijarde evrov minusa.
Ob podjetju naj bi sicer za škandal odgovarjali tudi posamezniki. Tožilstvo v nemškem Braunschweigu trenutno vodi preiskavo proti 30 posameznikom. Ali bodo vložene obtožnice, še ni jasno, odločitev o tem pa bo predvidoma sprejeta šele prihodnje leto.
Afera je terjala tudi menjavo na čelu koncerna. Glavnega izvršnega direktorja Martina Winterkorna, ki je sicer ves čas zagotavljal, da o zadevi ni vedel ničesar, je kmalu po izbruhu škandala nadomestil dotedanji prvi mož Porscheja Matthias Müller.
Zaušnica povod za nov začetek
Volkswagen se je skozi desetletja prebil na mesto največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca. Danes prodaja avtomobile 12 različnih znamk, od Seata in Škode do luksuznih Audija in Porscheja. Letno vknjiži več kot 200 milijard evrov prihodkov od prodaje in po vsem svetu zaposluje 600.000 ljudi.
Goljufanje Volkswagna pa je vplivalo tudi na celotno avtomobilsko industrijo. Od septembra 2017 bodo tako avtomobili podvrženi testiranjem v laboratorijih in na cestah, kar bo terjalo razvoj novih, še učinkovitejših in čistejših motorjev. Strokovnjaki menijo, da bodo dodatni stroški dizelske motorje počasi začeli potiskati s cest, kar bo odprlo več prostora električnim vozilom.
