• Pon 18 do 27 °C
  • Tor 22 do 29 °C
  • Sre 22 do 29 °C
več na vreme.net

Padajo rekordi

6 komentarjev

Eksplozija na slovenskem trgu nepremičnin

Lani je število poslov z nepremičninami pri nas preseglo tisto iz rekordnega leta 2007. Tudi vrednost teh poslov je prvič po devetih letih presegla mejo dveh milijard evrov.

D. J. / Ljubljana

 

(Foto: Saša Despot)

Lani je Gurs evidentiral okoli 32 tisoč kupoprodajnih poslov z nepremičninami. Število nepremičnin, ki so bile v teh poslih prodane, so se po posameznih vrstah nepremičnin zelo približale tistemu iz rekordnega leta 2007. 

Skupna vrednost sklenjenih poslov z nepremičninami je lani znašala okoli 2,1 milijarde evrov in je mejo dveh milijard evrov prebila prvič po rekordnem letu 2007, ko je znašala okoli 2,3 milijarde evrov. 

 

Ugodne gospodarske okoliščine še naprej vzpodbujajo rast povpraševanja po nepremičninah. Glavni dejavniki, ki vplivajo na rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah so nizke obrestne mere in sicer skromna rast obsega stanovanjskih posojil, ki traja že tri leta, povečanje zaposlenosti in rast mase plač ter znižanje cen stanovanj v času krize. 

Nizke obrestne mere poleg zadolževanja za nakup ali lastno gradnjo  nepremičnin vzpodbujajo tudi naložbe v nepremičnine, kot alternativo varčevanju ali bolj rizičnim naložbam. 

"Zaloge prvič vseljivih stanovanj iz obdobja krize so več ali manj pošle oziroma ne morejo več zadovoljiti naraščajočega povpraševanja po novih stanovanjih. Večjih novogradenj za trg praktično ni," pravijo na Gursu. 

Pričakuje se, da bodo v večjih mestih investitorji poleg gradnje manjših večstanovanjskih objektov pričeli oživljati tudi večje, v času krize zaustavljene projekte in načrtovati nove. Zaenkrat pri investicijski dejavnosti prednjači glavno mesto, kjer je vedno več manjših stanovanjskih novogradenj, prihaja pa tudi do posameznih odkupov gradbenih parcel in nedokončanih objektov iz nasedlih projektov. 

 

V letu 2016 je bilo približno 62 odstotkov vrednosti prometa z nepremičninami realiziranega s stanovanjskimi nepremičninami, okoli 17 odstotkov s poslovnimi nepremičninami, okoli desetina z zemljišči za gradnjo stavb, 3 odstotke s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči in ostalih 8 odstotkov z vsemi preostalimi vrstami nepremičnin skupaj. 

Število evidentiranih poslov je bilo lani celo največje od leta 2007, ko jih je Gurs začel sistematično spremljati. V primerjavi z letom 2015 se je povečalo za slabo desetino, v primerjavi z letom 2009, ko je bilo najmanjše, pa za skoraj 60 odstotkov.

dezurni@zurnal24.si

 

Vsebine, ki bi vas morda zanimale

Komentarjev (6)

Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni!

Morda vas še zanima