Zdravje > Aktualno
1014 ogledov

"V lekarnah je ogromno izdelkov, ki jih nihče ne nadzoruje"

Robert Terčelj Schweizer Anže Petkovšek
"V naših lekarnah imamo veliko izdelkov, ki niso registrirana kot zdravila in jih razen proizvajalca ne kontrolira nihče," opozarja direktor Farmedice Robert Terčelj Schweizer, ki v Sloveniji med drugim prodaja zdravila A. Vogla. Kakšna je razlika med sintetičnimi zdravili, zdravili rastlinskega izvora, prehranskimi dopolnili in čaji ter kaj od tega jemlje tudi on.

Je fitoterapija samo bolj pametno ime za pitje čajev?
Fitoterapija pomeni uporabo učinkovin rastlinskega izvora, praviloma za terapevtske namene.  Fitoterapijo lahko širše označujemo denimo tudi za pitje čaja ali različnih poparkov. V našem primeru pa pomeni racionalna fitoterpija to, da uporabljaš uradno dokazano, registrirano zdravilo rastlinskega izvora, ki ima znano in določeno koncentracijo ključnih ekstraktov z znanim dnevnim odmerkom za pričakovan terapevtski učinek.

Kakšna je razlika med zdravili rastlinskega izvora in med sintetičnimi zdravili?
Če gledamo strogo le Zakon o zdravilih, razlike sploh ni. V obeh primerih govorimo o zdravilih. Zdravilo mora imeti farmacevtsko kakovost, dokazano učinkovitost in določeno stopnjo registracije. Imeti mora tudi sledeno varnost. To pomeni, da spremljamo varnost zdravila tudi v času, ko je že v uporabi. V osnovi gre v obeh primerih za zdravila in to je za stroko včasih težko doumljivo. Ko jim povemo, da imamo zdravila, nam nekateri odvrnejo, da so to le zeliščna zdravila, placebo učinki. Marsikdo ne ve, da so postopki registracije zdravila rastlinskega izvora ravno tako zahtevni, kot na primer za zdravilo proti bolečinam. Vzemimo za primer zdravilo Prostasan. Ko smo ga dali v postopek registracije, je bil mlajši sin v osmem razredu osnovne šole. Ko smo ga dali v promet, je imel za seboj že maturo. Postopki registracije veljajo tako za sintezo kot za naravne učinkovine in niso nekaj enostavnega. Potrebno je predložiti dokaze Agenciji za zdravila. Šele po skrbnem pregledu in dopolnitvah, ki lahko trajajo tudi leto ali dve, gre lahko zdravilo v promet. Pri nas so včasih te stvari nedojemljive tudi zato, ker se medicinska stroka s tem ne ukvarja že v času študija. Ker  zdravil iz zdravilnih rastlin ni niti v njihovih smernicah, ta del zdravil ne prepoznajo. Če poenostavimo, razlika je samo v tem, ali je sintezo naredila narava ali pa proizvodna enota in seveda v moči zdravila.

Kakšna je razlika za uporabnika?
Sintetična zdravila se uporabljajo predvsem takrat, ko je potrebno uvesti znatno močnejšo terapijo, ki mora delovati zelo hitro. Zato je večina teh zdravil na recept, saj zahtevajo zdravniško odločitev, ali je takšna terapija smiselna ali ne. Imamo tudi nek vmesni prostor, ki se je v razvil v zadnjih desetletjih. Gre za varnejša sintetična zdravila, ki se jih dobi tudi brez recepta. Proizvajalci so za ta zdravila dokazali, da so varnejša in se jih lahko uporablja za vsakodnevne težave. Zaradi moči industrije pa se ta zdravila zelo učinkovito oglašujejo in ljudje od teh zdravil včasih pričakujejo preveč. Potem so tu zdravila naravnega izvora, ki naj bodo po mojem prvi izbor. Prav to želimo že več let doseči pri mišljenju v naših lekarnah. Naj se ljudje zdravijo težavam primerno, korak za korakom. Najprej naj denimo poskusijo z domačo lekarno. Ko je treba v lekarno pa naj ima na voljo tudi zdravilo rastlinskega izvora, pri katerem je pričakovan nek terapevtski rezultat. Ne sintetična in ne zdravila rastlinskega izvora pa niso sto odstotna.

Kako lahko ugotovimo, da so zdravila, ki se prodajajo kot zdravila rastlinskega izvora res zdravila rastlinskega izvora?
Prepričan si lahko samo pri tistih stvareh, ki jih poleg proizvajalca kontrolira še kdo drug. Tu pa pridemo na spolzka tla. V naših lekarnah imamo veliko izdelkov, ki niso registrirana kot zdravila in jih poleg proizvajalca ne kontrolira nihče. V primeru naših registriranih zdravil pa pride redna inšpekcija kar nenapovedano, kar je pravilno. Inšpekcija tako vzame nenapovedano zdravilo s police v lekarni, mi  pa prejmemo obvestilo lekarne, da so odvzeli določeno zdravilo. In to je to. Zdravilo gre nato v redni analizni postopek, ki ga moramo tudi sami plačati. In to ni 300 evrov, treba je dodati kakšno ničlo.

Kakšna inšpekcija je to?
To je redna inšpekcija v okviru Ministrstva za zdravje, Agencija za zdravila. To je isti organ, ki je že v začetku presojal, ali smo verodostojni in ali se to zdravilo lahko uvrsti v promet. Sicer pa je kontrola pri zdravilih rastlinskega izvora znatno bolj rigorozna kot si mnogi predstavljajo.  

Robert Terčelj Schweizer | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Kakšna je razlika med zdravilom rastlinskega izvora in med čajem iz enake rastline?
Če gre za isto rastlino, je pri zdravilu rastlinskega izvora razlika v tem, da imate pri točno določeni koncentraciji točno dokazan nek učinek. Kar ne pomeni, da čaj ne deluje. Čaj je zelo dober. Imate denimo bezgov čaj ali denimo bezeg v Sinupretu, kjer je drugačna koncentracija bezga in je obenem še kombiniran z drugimi rastlinami. Na ta način dosežete nek učinek, ki mora biti jasno močnejši kot pa pitje čaja, ker je sicer škoda denarja. Od zdravila moraš pričakovati nek bolj stopnjevani učinek. Je pa res, da lahko tudi čaj teoretično registrirate kot zdravilo.

Poznate kakšen čaj, ki je registriran kot zdravilo?
Svoj čas jih je imel Galex. Danes ne vem, če je sploh kateri koli čaj registriran kot zdravilo.

Imajo tudi zdravila rastlinskega izvora neželene učinke?
Imajo. In to ne malo. Samo niso tako močni in pogosti kot pri sinteznih. Tisto kar zdravi, ima tudi nek škodljiv učinek. Včasih pa imajo celo želene stranske učinke.

Ali v Sloveniji lahko dobimo zdravila rastlinskega izvora na recept?
Da bi imeli prav zdravilo rastinskega izvora, klasičen fitofarmak, ne. Tudi tega, ki ga imamo na recept mi, je vnaprej koncentriran skozi sintezni postopek. V nekaterih evropskih državah je drugače. Izpostavil bi predvsem Nemčijo in Švico. V Nemčiji so denimo zdravila rastlinskega izvora za otroke še vedno plačana s strani zavarovalnice. V Švici je to širše, Švicarji so šli na referendum, kjer so izglasovali ustavno pravico, da zavarovalnica plača tudi tak način zdravljenja. V Švici so res bogatejši. A je vprašanje, ali je res ceneje imeti ljudi konstantno na primer na zdravilih z močnejšimi stranskimi učinki, ki jih moramo zdraviti dodatno, ali pa omogočiti fitoterapijo v primerih, ko je to razumno.

Se v Sloveniji kaj dela na tem, da bi zavarovalnica plačala tudi takšen način zdravljenja?
Ne da bi vedel. Dela se bolj na tem, da se nekoliko omeji uporaba odvečnih zdravil, da je več participacije.

Kaj je sploh definicija zdravila?
Zdravilo je učinkovina, ki je namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni človeka ali živali. Naj preberem še razlago iz zakona. Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi. Tu gre zakonodaja še korak dlje. Vzemite si čas in si poglejte oglase za neregistrirane izdelke. Mnogokrat so predstavljeni na način, kot da gre za zdravila. To je zato, ker teh izdelkov Evropska agencija za zdravo prehrano še ni klasificirala, zato imamo tu sivo področje, ki ga proizvajalci v Evropi izkoriščajo. Če pomislite na prehranska dopolnila, boste ugotovili, da se ves čas pojavlja nekaj novega. To ni vedno zgodba zdravljenja ali ohranjanja zdravljenja, ampak včasih bolj zgodba trženja. Kar ne pomeni, da tega pri zdravilih ni. Ravno nasprotno. Le razlika v dokazih in neodvisnem nadzoru je.

Katere raziskave dokazujejo, da določeno zdravilo res pomaga? Dela raziskave le proizvajalec ali še kdo drug, ki je neodvisen?
S konkretnim zdravilom dela proizvajalec, take raziskave pa morajo biti ustrezno načrtovane in statistično ovrednotene. Danes je zaradi številnih manipuliranih raziskav zaupanje v raziskave kar padlo. Zato moramo imeti veliko raziskav, da imamo nek statistični volumen in lahko te podatke tudi pokažemo. Pri zdravilih rastlinskega izvora je to težje. Če za neko substanco dokažeš, da je delovala, se bo pojavil nekdo drug, in bo uporabil tvoje podatke. In tega niti ne moreš zameriti, ker je to javno dobro. Če imaš sintezno učinkovino, jo zaščitiš in je ne more naslednjih 20 let nihče kopirati. Tudi zato pri zdravilih rastlinskega izvora ni tako obsežnih kliničnih študij kot pri sintetičnih zdravilih.

Kdo presodi, ali so te raziskave relevantne?
V primeru Slovenije je to Komisija pri Agenciji za zdravila, oziroma agencija sama.

Kako varno uporabljati zdravila rastlinskega izvora. Prej ste omenili, da imajo tudi ta zdravila neželene stranske učinke.
Da, imajo. Ampak je bolj pomembno vedeti, ali res nekaj rabiš ali ne. Dobro je poslušati, se posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, prebrati navodila in vprašati farmacevta, kako bi se on v določenem primeru zdravil. Odgovori bodo zanimivi.

Kako je z neodvisnim nasvetom v lekarni?
Včasih kupiš dve substanci, ki sta med seboj zelo primerljivi, pa farmacevt nima časa ali pa ne pomisli, da bi te na to opozoril. Ne bom kritičen. Ker se mi zdi, da imamo pri nas stvari v primerjavi z anglosaškim sistemom še lepo urejene. Tukaj imamo vsaj še nekoga, tam so le še police. Če se vrneva nazaj, res je treba vzeti zdravilo le, če ga res potrebuješ. Lahko se posvetuješ tudi s proizvajalcem. In treba jih je jemati res le tako kot je napisano v navodilih. Ne sme se spuščati odmerkov, vzeti je treba točno toliko zdravila, kot to piše v navodilu. Ljudje včasih jemljejo preveč stvari. Nekaj časa nazaj mi je sestrična napisala, kakšna prehranska dopolnila in tako imenovano super hrano jemlje. Saj poje toliko tega, da ne potrebuje zajtrka (v hecu op. p.). Treba se je vprašati, ali je to smiselno.

Robert Terčelj Schweizer | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Lahko jemljemo fitofarmake skupaj s sintetičnimi zdravili in antibiotiki?
Lahko, ampak je tudi to odvisno od posameznega primera. Pri nekaterih fitofarmakih imamo celo študijo, kjer so osebe jemale zdravilo skupaj z antibiotikom. Za Sinupret je denimo že dokazano, da je pri sočasnem jemanju antibiotikov s Sinupretom okrevanje znatno hitrejše. Enako velja za zdravilo Canefron. Pri tistih, ki so sočasno ob antibiotikih jemali zdravilo in z zdravilom nadaljevali še v naslednjih tednih, so imeli za več kot 70 odstotkov manj ponovitev vnetja sečil oziroma mehurja kot pa pri tistih, ki so jemali le antibiotik. Imate torej primere, kjer je to sočasno jemanje koristno. Včasih pa se stvari podvajajo. Ne toliko z antibiotiki, ampak s sintetičnimi zdravili.

Kako je torej s sočasnim jemanjem s sintetičnimi zdravili?
Tu je treba po pameti. Če oboje deluje v isto smer, je morda sočasno jemanje nesmiselno. Sam v osnovi vedno najprej posežem po zdravilu rastlinskega izvora. V Sloveniji sicer še ni registriranih dovolj zdravil rastlinskega izvora, jih je pa v evropskem prostoru dovolj, da si z njimi lahko pomagaš.

Kakšna je razlika med prehranskim dopolnilom in zdravilom rastlinskega izvora?
Prehransko dopolnilo ima funkcijo dopolnjevanja redne prehrane. Po domače rečeno, pomaga nam pri ohranjanju zdravja. Pri zdravilu pa pričakujemo zdravljenje nekega bolezenskega stanja, ampak tudi preprečevanje bolezni. Na prvi pogled se nam lahko zdi ohranjanje zdravja ali pa preprečevanje bolezni isto. Pa ni. Ohranjanje zdravja pomeni, da zagotavljam organizmu hranila, ki jih potrebuje za normalno delovanje. Če pa želite preprečevati bolezen, je drugače. Zdravilo Echinaforce denimo jemljemo zato, da se bodo okužbe dihal pojavljale redkeje, kot bi se pojavljale sicer. Imamo pa denimo veliko prehranskih dopolnil, ki naj bi bila namenjena krepitvi imunskega sistema. Teh ni nihče prekontroliral oziroma dokazal v raziskavah in ugotovil, ali res delujejo preventivno. To ne pomeni, da učinka nimajo, le vedeti moramo, da imamo pri zdravilu dokaze, reden nadzor in, paradoksalno, včasih celo nižjo ceno.

Kje lahko preverim, pri katerih prehranskih dopolnilih gre za zavajanje in pri katerih ne?
Težko boste to preverili. Nimamo organa, ki bi to nadziral na način, da bi imeli jasno dokumentacijo za preverjanje. Da lahko umestimo v promet prehransko dopolnilo ne potrebujemo niti nekdanje priglasitve pri Ministrstvu za zdravje. Praktično gre takoj na prodajno polico. Seveda mora imeti sprejemljiv tekst na embalaži, ne sme vsebovati nedovoljenih učinkovin in tako dalje. Čim imate v dopolnilu herbalni dodatek, je to že težje, ker v okviru evropske agencije za zdravo prehrano še ni določil glede uporabe teh substanc v prehrani in s tem trditev, ki jih lahko napišete na škatlico. Če dodate jogurtu baldrijan, to še ne pomeni, da boste bolje spali in da lahko proizvajalec to navede na embalažo. Vendarle, vsega tudi ni potrebno regulirati tako, da ustaviš vsakršnjo iniciativo in razvoj. Bolj pomembno je, da so dani okviri, pregledno označevanje in trditve, na katere se lahko uporabniki zanesejo. 

Tisti, ki uživajo raznoliko uravnoteženo prehrano ne potrebujejo prehranskih dopolnil. Je to res?
To je ozko gledanje. Če uživaš raznoliko hrano, zagotovo zaužiješ večino potrebnih stvari. Problem pa je, ker ne uživamo vsi dovolj raznolike hrane, vsaj v določenih obdobjih leta ne. Raznolikost hrane in koncentracija virov, ki jih potrebujemo za ohranjanje življenske vitalnosti je različna za obdobje v katerem se nahajamo. Denimo nosečnice, športniki in tako dalje. Drži pa, da se ni potrebno usesti na vsak nov vlak, ki obljublja skoraj nemogoče. Po pameti torej.  

Imamo celo poplavo prehranskih dopolnil. Kako naj človek ve, kaj jemati?
Niti ne bi izhajal iz tega, kaj bi moral jemati. Treba je vedeti, za katere stvari si bolj izpostavljen in kakšne potrebe imaš v določenem času. Je pa res, da je se med prehranskimi dopolnili mnogokrat skriva nekaj, kar bi moralo biti uvrščeno med zdravila. Ni problem v koristnosti prehranskega dopolnila, problem je, ko ga predstaviš kot zdravilo. To potem ni za ohranjanje zdravja, ampak za preprečevanje bolezni. In kar je najbolj zanimivo, pogosto boste v svetu videli registrirana zdravila, ki so cenejša od prehranskih dopolnil. In mnogi kupci ocenjujejo, da je dražje boljše. Lahko je res tako, vendar ni neodvisnega dokaza.

Jemljete kakšno prehransko dopolnilo?
Že vrsto let jemljem Voglove multivitaminske kapsule. Če že suplementiram, potem vzamem te kapsule, ki so iz naravnih virov in imajo majhne odmerke vitaminov A, B, C, D in E.  Menim, da je potrebno jemati dopolnila v razumnih odmerkih, upoštevajoč ostale vire istih hranil, ki so že vključeni v dnevni prehrani.

Jemljete še kakšno prehransko dopolnilo?
Ne. Jemljem pa recimo zdravilo. Imam srčni spodbujevalnik in skušam pomagati vitalnosti srčne mišice z glogom. Jemljem zdravilo, ki ga v Sloveniji nimamo, A. Voglov Crataegisan. To je tinktura iz plodov gloga in pomaga mišici v tem, da je črpna moč dobra. To zdravilo naredi od deset do 15 odstotkov razlike. Jemlje ga denimo tudi sorodnica, ki ima čez osemdeset let. In včasih, ko ga ne jemlje že dlje časa, ima denimo rahlo modre ustnice, kot jih imajo otroci, ki so predolgo v mrzli vodi. Srce nima več enake moči, kot v mladih letih. Ko nekaj dni jemlje to zdravilo, ima spet rožnate ustnice. Ne naredi čudeža, je pa dobra naravna pomoč. Tu se kaže moč fitoterapije, organizmu prijazna učinkovina za stanja, ki ne zahtevajo močnejših zdravil.

Kako da tega zdravila ni pri nas?
Nismo ga še registrirali.

Kje se ga da kupiti?
V Švici.

Prodajate izdelke A.Vogla. Ga ljudje v Sloveniji dobro poznajo?
Poznajo ga najbolj skozi njegovo knjigo Ljudski zdravnik, ki je bila v Sloveniji natisnjena prvič v sedemdesetih letih. Baje je bila natisnjena po naročilu maršala Tita. Tito ali nekdo od njegovih bližnjih naj bi že tedaj uporabljal Voglove izdelke. Nisem pa te zgodbe nikoli preverjal. Knjigo so natisnili in takoj razprodali. Kmalu so jo natisnili drugič in tudi ta izdaja je bila takoj razprodana. Pred dvemi leti smo jo ponatisnili, seveda z veliko novimi dodatki. Kot zanimivost naj povem, da so knjigo prevedli trije zelo znani slovenski zdravniki, kar pomeni, da so imeli o Voglu kar dobro mnenje. Pri Voglu je najbolj značilno to, da dobiš pri branju nasvete iz prve roke. Tega ni nekdo prepisal, ampak je to nasvet, ki je bil preizkušen. Pri njegovih nasvetih ne gre za neke čarovniške napoje s kurjim krempeljcem in desno pajkovo nogo (smeh). Gre za čisto klasično uporabo zdravilnih rastlin ampak na načine, na katere ne bi nikoli pomisli. Delal je iz lastnega prepričanja.

Kdo je bil A. Vogel?
Bil je predvsem človek, ki je deloval kot naturopat, pionir naravnega zdravljenja, nekdo, ki je začel o tem govoriti, ko to še ni bil trend. Na ta način je živel, deloval in več kot 60 let urejeval ter pisal večino vsebine za svoje zdravstvene novice, ki so izhajale vsak mesec. Prispevke je pisal tudi na svojih potovanjih in jih pošiljal v Švico, da so jih lahko natisnili. Človeku je najprej svetoval glede hrane, šele na koncu mu je dal nekaj, kar je delovalo kot zdravilo iz zdravilnih rastlin. Bil je zelo verodostojen. Bil je svetovalec, ni bil prodajalec.

Kakšen je bil njegov nasvet za srečno in zdravo življenje?
Njegovo filozofijo smo povzeli v osmih točkah. Predvsem ravnovesje, spoštovanje narave, razumeti, da je narava tu zato, da nam pomaga. Pustiti naravi, da nas zdravi. Ne samo tako, da vzamemo neko zdravilno rastlino, ampak da razumemo, da tudi organizem sam po sebi teži k temu, da je zdrav. In da mu pri tem lahko pomagamo ali škodujemo. Zagovarjal je odgovornost do sebe. To pomeni predvsem to, da razumeš, da si odgovoren sam za stvari in ne moreš pričakovati od drugih, da te bodo sanirali. Veliko lahko naredimo tudi sami. Zanj je bilo zelo pomembno tudi sočutje, poudarjal pa je tudi pomen ljubezni, ki je bila zanj glavna sila v vesolju.

Kakšna je razlika med A. Voglom in med denimo našim Ašičem?
Oba sta bila zavezana k spoštovanju narave in naravnih receptov. Ašičevega dela pa ne poznam tako dobro, da bi lahko presojal. Kar Vogla loči od ostalih je, da je vedno, kjerkoli je bilo to mogoče, uporabljal sveže rastline. Prepričan je bil, da tistega, kar s sušenjem izgubiš, ne moreš več pridobiti. In velikokrat niti ne vemo, kaj smo s sušenjem izgubili. Z analizami danes lahko dokažemo, da so izvlečki iz svežih rastlin boljši, kot če rastline posušimo in šele nato pripravimo farmacevtsko standardiziran izvleček. Voglova posebnost je tudi ta, da je vsa ta znanja intenzivno vlival v pisanje. Za njim je ostalo izjemno delo in nešteto nasvetov.

Robert Terčelj Schweizer | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Kako je denimo konkretno prišel do določenega zdravila? Kako je denimo začel uporabljati ameriški slamnik?
Ta izkušnja je bila precej zanimiva. Ko je prišel v Severno Ameriko ga Indijanci niso sprejeli odprtih rok. Prišel je v rezervat in želel priti v stik z njimi, pa ni mogel. Zato je tam taboril, dokler niso indijanci nekoga poslali, da bi mu rekel, naj odide. K njemu so poslali moža, ki mu je bilo ime Črni los in ta je po obisku Vogla prišel nazaj k svojim ljudem in jim pojasnil, da Vogel veliko ve o rastlinah. Tako so začeli kontaktirati z njim, Vogel je tam spoznal veliko stvari, med drugim tudi kultiviranje ameriškega slamnika. Z njegovega potovanja je domov prinesel semena ameriškega slamnika, jih posejal in v nekaj letih vzgojil dovolj veliko količino ameriških slamnikov. Te je nato uporabljal v skladu s tem, kar se je naučil med Indijanci. Rastlini je dal denimo triletni ciklus, ki se je izkazal za optimalnega. Vsake tri leta potegnejo ven tudi korenino, iz te korenine pa dobijo pomemben del učinkovin v zdravilu Echinaforce. Koreninski del, je denimo zelo bogat z alkilamidi. Vogel je določil, da je razmerje uporabe v zdravilu med korenino in zgornjim delom rastline, 5 proti 95. Ker je v korenini veliko učinkovin, so kolegi pred leti poskusili z drugačnim razmerjem. Z deset proti 90, ali 20 proti 80. In se je razmerje 5 proti 95 izkazalo kot najboljše.

Umrl je v visoki starosti 94 let. Kakšen je bil, ko je bil star več kot 90 let, kako je umrl?Ravno dobro je nehal smučati. Še v svojih osemdesetih letih je smučal v predelu švicarskih alp, kjer je smučal na pol turne smuke. Bil je precej vitalen tudi v visoki starosti. Tako kot je živel, je tudi umrl.  Umrl je mirno, zunaj na ležalniku. Medicinsko bi temu rekli zastoj srca.

Zagovarjal je celostno zdravljenje. Imamo Slovenci možnost celostnega zdravljenja?
Da, Slovenci smo lahko deležni celoste obravnave. Moramo pa si tega najverjetneje res želeti sami in za to tudi sami kdaj seči v denarnico. Če sprejmemo, da obstajajo vzporedne poti, poleg tistih, ki so plačane s strani zavarovalnice, smo že na dobri poti. Ne ločevanje, temveč sočasnost različnih terapevtskih pristopov, ki pa naj temeljijo na dokazih, ne praznoverju. Tudi zdravniki vse bolje poznajo področje uporabe zdravilnih rastlin, predvsem zdravil, pridobljenih iz njih. To je dobro, saj tega znanja v času dolgega študija niso pridobili in se ga dodatno učijo sedaj, skozi kongrese, sodelovanja pri raziskavah in podobno. Pred kratkim se je na nas obrnil mlad specializant z željo, da bi podrobneje preučil eno od naših zdravil. Ko smo dostavili klinične študije, ni mogel verjeti, da ima zdravilo rastlinskega izvora lahko izvedene lastne študije na najvišji ravni. Povedano drugače, fitoterapija, uporaba preizkušenih zdravil iz rastlin, je del klasične medicine in predstavlja pomemben most med tradicionalnimi znanji in sodobnimi raziskavami. Preden pa posežemo po kateremkoli zdravilu, tudi naravnem, se zazrimo vase. Včasih so odgovori in rešitve za naše težave znatno bližje, kot pa si mislimo. 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.