Globalno segrevanje - množični morilec

V Köbenhavnu so razkrili poročilo, ki navaja, da je vedno večje število ekstremnih vremenskih pojavov v zadnjih 20 letih terjalo 600 tisoč človeških življenj in povzročilo ogromno gospodarsko škodo.

M. T./A. Č./STA

8. 12. 2009, 20:11 / Osveženo: 9. 6. 2011, 10:16

V Sloveniji je bilo zadnje normalno hladno leto 1978, od takrat so vsa leta pretopla. V zadnjih 10 letih pri nas sneg zapade pol meseca kasneje in izgine mesec dni prej, pravi Kajfež Bogatajeva.

V obdobju od leta 1990 do 2008 so največjo škodo zabeležili v Bangladešu, Mjanmaru in Hondurasu. V zadnjih 20 letih naj bi tako ekstremni vremenski pojavi, kot so tropske nevihte, tornadi, poplave in suše, povzročili za 17 tisoč milijard dolarjev škode.

V Bangladešu, ki je bil v zadnjih dveh desetletjih zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadet, je leta 1991 80 odstotkov vseh nesreč povzročil en sam ciklon.
Ciklon Nargis je leta 2008 v Mjanmaru, ki po indeksu klimatskega tveganja zaseda drugo mesto, zahteval 85 tisoč človeških življenj.

Grozeče prikazni dviga temperature

Število Zemljanov se v eni uri poveča za 10 tisoč, vsako uro imamo 1.500 hektarov gozdov manj in vsako uro oddamo poljem 1,7 milijona ton dušika skozi mineralna gnojila. V zrak vsako uro pošljemo tudi štiri milijone ton ogljikovega dioksida, prav tako pa vsako uro izumrejo tri živalske vrste, kar je tisočkrat hitreje od naravnega izumiranja, je povedala Lučka Kajfež Bogataj.

Strokovnjaki medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) v svojem poročilu še iz leta 2007 opozarjajo, da dvig povprečne globalne temperature povzroča večje število ekstremnih vremenskih pojavov, obenem pa vpliva na druge podnebne spremembe, kot je dvig morske gladine, taljenje ledenikov in podobno.

Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije je izpostavil, da je obdobje od leta 2000 do 2009 verjetno najtoplejše obdobje od leta 1850. Leto 2009 pa naj bi bilo po pričakovanjih peto najtoplejše leto v tem času.

V Köbenhavnu nepripravljeni
Politiki so se na konferenci v Köbenhavnu zavedli, da doma niso pripravili terena za dober podnebni sporazum, je ob robu predavanja o podnebju v Ljubljani poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Kot dober primer je pri tem izpostavila Veliko Britanijo in Dansko, ki sta ustrezno pripravili zakonodajo oziroma gospodarstvo. Ob tem je dodala, da mora biti deforestacija takoj zaustavljena, a da za to ni prave volje tudi v EU, saj bi to pomenilo višje cene hrane.