Vdor in kraja. Šentjurčanu so prek spletne banke pobrali 20 tisoč evrov. Banke skrivajo podatke o številu zlorab spletnih računov. Neuradno pa se njihovo število povečuje.
Celjski policisti preiskujejo sum večje tatvine denarja s spletnega računa enega od občanov Šentjurja, smo izvedeli iz neuradnih, a zanesljivih virov. Krajo okoli 20 tisoč evrov naj bi goljufi izvedli prek NLB Klika. Na kakšen način konkretno in ali gre za nov primer tako imenovanega phishinga, za zdaj ni znano. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za komitenta Banke Celje.
Na Policijski upravi Celje včeraj pojasnil o konkretnem primeru "zaradi interesa preiskave, ki še poteka", niso želeli dajati. Tudi v NLB nam niso želeli dati nikakršnih pojasnil o tem, na kakšen način so goljufi izvedli krajo z računa.
Organizirani kriminalci
So pa potrdili, da v tovrstnih primerih po navadi steče zelo obširna policijska preiskava, saj gre običajno za dobro organizirane kriminalne združbe, v katerih ima vsak svojo vlogo, denar pa konča na računih v tujini. V NLB včeraj niso želeli razkriti, koliko kraj denarja prek spletne banke NLB Klik je bilo letos, se pa menda število zlorab računov prek spletnih bank povečuje. Praviloma kriminalne združbe uberejo eno od dveh taktik: z veliko računov kradejo po malo ali pa z nekaj računov večje zneske.
Prejšnji
-
1Spremenite osebno stran NLB Klik: Vsak uporabnik NLB Klika si lahko nastavi osebno sporočilo. Vanj zapiše do 35 poljubnih znakov (kakršnokoli besedno zvezo, vprašanje ali kaj podobnega).
-
Sporočilo se mu nato vedno izpiše ob imenu in priimku na vstopni strani. Če osebnega sporočila na vstopni strani še nimate nastavljenega, ga določite v meniju Nastavitve.
-
2Uporabljajte pametne kartice in USB ključe: Osebne elektronske identifikacijske elemente (digitalne certifikate) si shranite na pametno kartico ali pametni USB-ključ.
-
Na službenih računalnikih ali pri oddaji računalnika na servis zaščitite osebne elektronske identifikacijske elemente (če so shranjeni na trdem disku).
-
Pametni USB-ključi, ki so primerni za varno shranjevanje digitalnih certifikatov, stanejo tudi 50 evrov in več.
-
Komplet čitalnika pametnih kartic s pametno kartico in programsko opremo prav tako stane okoli 50 evrov, smo izbrskali na spletu.
-
3Ne klikajte vsevprek: Če dobite elektronsko pošto od neznanega pošiljatelja s čudno vsebino in s povezavami na sumljive strani, ne klikajte nanje.
-
Prek njih se lahko na vaš računalnik prenesejo trojanski konji, s katerimi lahko nepridipravi prevzamejo nadzor nad računalnikom.
-
Prav tako ne nasedajte lažnim spletnim stranem, ki denimo zahtevajo nalaganje certifikata. Vedno bodite pozorni, da je naslov strani vedno pravi, z žagico in https:// na začetku naslova.
-
4NLB zaradi varnosti že uvedla dodatno geslo: Od 21. septembra vsi uporabniki spletne banke NLB že uporabljajo dodatno varnostno geslo. Ni namenjeno zaščiti identifikacijskih elementov, ampak preprečevanju zlorabe sredstev na računu uporabnika. Sestavljeno je iz osmih številk ali črk, določeno kombinacijo (samo!) dveh pa je treba vtipkati izključno pri potrjevanju izvedenega plačila oziroma naročila (če to ni shranjeno med hitrimi plačili).
-
5Ko je vstopna stran že spremenjena: Nikakor ne vtipkajte zahtevanega gesla! Brskalnik zaprite, banko pa o dogodku obvestite na 01 477 20 00.
Banka in povrnitev škode
Na vprašanje, ali banka komitentu povrne ukradeni znesek, v NLB odgovarjajo, da je to odvisno od tega, kaj ugotovijo kriminalisti. "Pogledamo, kaj se je z računalnikom dogajalo, dejstva, ki jih je odkrila preiskava, in se s stranko pogovorimo," pravijo.
Manjša verjetnost za povrnitev denarja je, kadar komitent ni upošteval pravil varnega e-bančnega poslovanja. Koliko komitentom so recimo letos ali lani zaradi zlorabe spletne banke s strani tretjih oseb povrnili ukradeni denar, pa na NLB nočejo razkriti.
