Kot je Andrej Avsenek, dolgoletni vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ob odhodu v pokoj opozoril v pogovoru za STA, bo treba ob tako velikih spremembah drastično spremeniti tudi predpise. Le tako bo gozdarska služba kos vsem nalogam, ki prihajajo. Delo je Avsenek začel v času socializma, ko je bilo upravljanje v gozdarstvu načrtno in centralizirano. Za gozd je bilo takšno upravljanje skoraj idealno. S spremembo zakona o gozdovih pred tremi desetletji pa so lastniki gozdov dobili povsem drugačno vlogo. Zgodila se je tudi denacionalizacija, pri čemer se je bistveno spremenil način upravljanja.
"Ugotavljamo, da imamo dve skrajni kategoriji lastnikov. Na eni strani imamo večje lastnike, ki jim gozd predstavlja ekonomski donos, z gozdom intenzivno delajo in bi si želeli še več. Na drugi strani imamo ogromno malih lastnikov, ki nimajo nikakršnega interesa po gospodarjenju v gozdu, običajno niti ne vedo, kje so njihovi gozdovi," je dejal Avsenek. Kot je pojasnil, se ta dva ekstrema odražata v gozdovih: "Ponekod imamo tako že skoraj pragozdove, drugod pa tako intenzivno gospodarjenje, da mora naša služba potegniti ročno zavoro." Ob tem je opozoril na problem, ker zavod nima vzvodov, s katerimi bi lastnika motiviral, da bi delal v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
Spremembe v gozdovih je prinesla tudi sama narava z vse pogostejšimi in hujšimi ujmami. Avsenek se je spomnil prvega vetroloma, ki ga je na zgornjem Gorenjskem doživel leta 1984. "Do leta 2006, ko je bil večji vetrolom na Jelovici, se potem ni zgodilo nič posebnega. Nato pa se je, zlasti po žledolomu leta 2014, začela zgodba z ujmami," je izpostavil. Spomnil je, da se je tedaj v zgornjegorenjskih gozdovih začela kalvarija z lubadarjem, ki je presegla vsa pričakovanja. Od leta 2015 do 2020 so samo na tem območju posekali dva milijona kubičnih metrov smreke. Pri tem je nastalo veliko praznih površin in začel se je proces pomlajevanja gozdov, ki pa so bistveno drugačni od prejšnjih.
Podnebne spremembe prinašajo težave ne le pri smreki temveč tudi pri drugih drevesnih vrstah. Prihajajo različne bolezni, kakršna je denimo jesenov ožig. Zaradi podrtega drevja pa nastajajo težave tudi na prometnicah in v vodotokih. "Te spremembe se nam dogajajo in nanje bo treba v prihodnje še bolj računati," je opozoril.
Površina gozdov se je sicer na območju zgornje Gorenjske v zadnjih štirih desetletjih nekoliko povečala. Tako se je gozdnatost dvignila s 60 na 62 odstotkov. Lesna zaloga se je vsem ujmam navkljub povečala z 244.000 na 337.000 kubičnih metrov na hektar. Zato so sedaj drastično povečali možnost poseka, na 83 odstotkov prirastka. Močno se je v teh desetletjih spremenil tudi odnos do gozda v družbi. Nekdaj močna lesna industrija je doživela težave in pojavil se je množičen izvoz hlodovine v tujino. V zadnjih letih se ta trend vendarle spreminja in več lesa se znova predela doma. Ob tem se spreminja potreba po vrstah lesa, in sicer sta najbolj iskana kakovosten les in lesna biomasa.
Bistveno se je spremenil tudi pomen gozda v družbi in odnos turizma do gozda, s čimer se je drastično povečal pritisk na gozdni prostor. Povečalo se je nabiranje gob, pa tudi število kolesarjev, motoristov in pešcev v gozdovih. "Te obremenitve že postajajo prevelike in ogrožajo sam obstoj gozda," je opozoril Avsenek. Gozd pa je dobil tudi povsem novo funkcijo, s katero se včasih niso veliko ukvarjali, in sicer ponor ogljikovega dioksida. "To je vloga gozda, ki jo naše gozdarstvo mora igrati. Že zato smo omejeni s sečnjo," je izpostavil Avsenek. Ob tem je dodal, da se vse bolj kaže tudi klasična varovalna vloga gozda, ki so jo v zadnjih desetletjih precej zanemarili. "Sedaj prihajamo do tega, da nas zunanji dejavniki silijo k ukrepanju," je dejal. Kot primer je navedel gozdove v bohinjski soteski ali nad Jesenicami, ki morajo odigrati varovalno vlogo, zato je treba z njimi gospodariti in v njih izvesti potrebne ukrepe. V prihodnjih letih bo to predstavljalo pomembno dejavnost zavoda za gozdove, je ocenil.
Zavod je letos dobil tudi nalogo, da intenzivira nadzor, vendar je pri tem zelo omejen, zato ni preveč učinkovit. Osredotoči se lahko predvsem na opozarjanje obiskovalcev, naj se obnašajo tako, da ne bodo škodovali gozdu in prometnicam v njem. Kot je opozoril Avsenek, so težave zlasti z motokrosisti, pa tudi z vožnjo kolesarjev in hojo po brezpotjih. Podnebne spremembe in pritiski ljudi na prostor so prinesli tudi velike spremembe pri živalih v gozdu. "Pred štirimi desetletji ni bilo povsod jelenov, divjih prašičev in zveri, imeli pa smo močno populacijo divjega petelina. Medvedi so bili redki in ni bilo ne duha ne sluha o šakalih," je navedel Avsenek. Te spremembe so velike in slediti jim morajo tudi predpisi, je prepričan. "Nujno potrebujemo širšo javno razpravo, kakšne spremembe so potrebne in kako naprej v gozdarstvu," je poudaril Avsenek, ki je prepričan, da namesto sedanje množice ustanov z različnimi pristojnostmi in pogledi potrebujemo enovito javno gozdarsko službo, ki bi učinkovito opravljala svoje naloge. Poleg tega bi bil potreben tudi učinkovit nadzor nad delom v gozdu, kjer so težave z nekaterimi izvajalci. Inšpektorjev pa je malo in inšpekcijski postopki neučinkoviti, je opozoril.
