"Ni izključeno, da bomo šli v zakon o fiskalnem pravilu," je po sestanku koalicije povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, ki je po poročanju Financ dodal, da govora o rekonstrukciji in zaupnici vlade ni bilo govora.
Predsednik Državljanske liste in državnega zbora Gregor Virant pa je povedal, da bo glede zlatega fiskalnega pravila popoldanski sestanek verjetno pokazal,da dvotretjinske večine ni. "V koaliciji smo mnenja, da se v tem primeru ne gre na glasovanje," je dodal. Tudi on je poudaril, da se na sestanku skoraj nič niso pogovarjali o sebi temveč o problemih države. "Glede zakona o holdingu mislim, da smo v veliki meri usklajeni. Ta pavza je bila koristna," je še povedal.
Pred sestankom govora o poenotenju
Predstavniki koalicijskih strank so pred sestankom večinoma poudarjali potrebo po poenotenju politike o ključnih vprašanjih in konkretnih dogovorih.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je pozval, naj predsedniki vseh parlamentarnih strank naredijo kakšen korak nazaj. "Kajti če bo vsak vztrajal pri svoji politični taktiki in bo gledal težave skozi svoja politična očala, ne bomo rešili ničesar," je dejal in dodal, da potrebne povezovalnosti ne bo, dokler bo vsak iskal napake drugega.
Tonin je izrazil pričakovanje, da bodo naredili načrte za jesen in se dogovorili, kako bodo reševali krizo. Medtem je Žerjav pričakoval konkretne rešitve za nekatere najbolj pereče težave, kot so fiskalno pravilo, sanacija bank in upravljanje državnega premoženja.
Glede morebitne tehnične vlade, o kateri špekulirajo mediji, je Tonin odgovaril, da so odprte vse možnosti, predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec pa je ocenil, da če bi že prišlo do tehnične vlade, da bi jo morala voditi "tretja oseba".
"Vezanje zaupnice ni nič spornega"
Če bi premier Janez Janša vezal zaupnico vladi na sprejetje posameznih ukrepov, Tonin v tem ne vidi nič spornega. Erjavec je ocenil, da bi bilo za Slovenijo najslabše, če bi v primeru padca vlade prišlo do predčasnih volitev. "To bi namreč pomenilo, da bi dodatno izgubljali dragoceni čas," je dejal in dodal, da je zato v primeru padca vlade potreben dogovor celotne politike o tem, kako naprej.
Če fiskalnega pravila ne bi vpisali v ustavo, bi po oceni Tonina dobili malo, a veliko izgubili. Po oceni prvega moža Gregorja Viranta je očitno, da dvotretjinske večine za vpis omenjenega pravila v ustavo ni, zato po njegovi oceni o njem ni smiselno glasovati v DZ. "Če namreč omenjeno pravilo v državnem zboru pade, država od tega nima nič, zato je bolje, da se o tem sploh ne glasuje in se gre na rešitev z zakonom," je dejal. Za reševanje bank se mu zdi ključno vzpostaviti posebno institucijo. "In to v koaliciji vsi podpiramo."
Se Janša pripravlja na padec vlade?
Premier se pripravlja na padec svoje vlade, vendar bo naredil vse, da bi vodil tehnično vlado, ki bi imela večjo moč kot zdajšnja, svoje vire blizu vladi navajajo Finance, ki so jim povedali še, da naj bi od petih ključnih zadev, ki jih pripravlja vlada (poleg omenjenih treh še reforme pokojninskega sistema in trga dela), uspelo le soglasje pri reševanju bank. Za drugo politične volje ni, napovedujejo ustavne presoje in referendumi.
Janševi ukrepi naj bi vključevali tudi 15-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, na vse pa je vezal zaupnico.
Septembrski politični projekti
Po koncu usklajevanj delovnih skupin, ki so obravnavale in usklajevale izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, zakon o Slovenskem državnem holdingu in zakon o agenciji oziroma skladu za sanacijo bank, so zdaj v rokah političnega vrha ključne politične odločitve. Predsedniki parlamentarnih strank morajo tako proučiti preostala odprta vprašanja in ključne dileme.
Delovni skupini za fiskalno pravilo in sanacijo bank sta prejšnji teden delo tudi končali, medtem ko delovna skupina, ki usklajuje besedilo predloga zakona o državnem holdingu, delo nadaljuje. Prav ta je pri usklajevanju dosegla tudi največji napredek, tako da je možnost političnega soglasja pri oblikovanju vsebine zakona o Slovenskem državnem holdingu tudi največja, je napovedala STA.
Nejasen način sanacije bank
Večjih vsebinskih zadržkov glede izvedbe fiskalnega pravila sicer ni, odprto pa ostaja vprašanje, ali se ga vnese tako v ustavo kot izvedbeni zakon ali samo v zakon.
Po zadnjih izjavah iz vrst SD in Pozitivne Slovenije dvotretjinske večine za vnos pravila v ustavo še naprej ni, v koaliciji pa opozarjajo, da je to edini možni način izpolnitve zaveze iz medvladne pogodbe o fiskalnem paktu in edini pravi signal vse bolj skeptičnim finančnim trgom, da je Slovenija na dolgi rok zavezana javnofinančni stabilnosti.
Ob fiskalnem pravilu je še vedno nejasen tudi način sanacije bank oziroma reševanja slabih terjatev bank. Koalicija se je poenotila, da se slabe terjatve bank prenesejo na posebno pravno osebo zunaj bank, a glede tega manjkajo še ključne podrobnosti in informacije.
FOLK RAJE SE POZANIMAJTE GDO JE USTANOVIL TA PARLAMENT PA VAM BO VSE JASNO ŽIDINJA DRUGO SO PA KUMUNISTI !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
V 21 letih so bili večno na oblasti komunisti (nekateri res bivši). Največ škode za Slovenijo se je naredilo v obdobju "debelih krav", ko s je za določene večje investicije najemalo kredite, ki pa jih je kasneje pač potrebno vrniti.… ...prikaži več Od več kreditov pride tudi dosti večja obveznost iz naslova obresti. Rešitev iz take zagate-vračilo kredita z obrestmi pa v obdobju manjših prihodkov predstavlja ogromen problem. Vir tega je iz obdobja "debelih krav", ko si vsak umen gospodar ustvari zalogo.
Vsako drugo gospodinjstvo in velikokrat še vmes živi od prihodkov povezanih s proračuna. V taki ali drugačni obliki. Podobno kot v Grčiji. Nor bi bil kdor pričakuje, da bi ti bili za sprejem kateregakoli pravila o omejevanju izdatkov ali za… ...prikaži več gospodarno ravnanje.