Guverner BS: bančni sistem je stabilen

Položaj v bančnem sektorju ni tak, da bi potrebovali slabo banko, je dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Slednjega presenečajo, kot pravi, pogoste žalitve do ekonomista Jožeta Mencingerja.

Al. B. / Ljubljana

22. 2. 2012, 10:29

"Od leta 2007 do zdaj nobena banka ni bila v resnih težavah, pa se stalno govori, da potrebujemo neko slabo banko. Naj povem zelo jasno: ne potrebujemo slabe banke! Trdim, da položaj ni tak, da bi potrebovali slabo banko, in da je bančni sistem stabilen, kolikor je v danih razmerah mogoče. Ne pozabite, da imamo opravka s krizo, največjo po letu 1930!" je v intervjuju za Finance povedal Kranjc.

Na vprašanje, ali verjame, da bo NLB do konca julija dokapitalizirana brez države, je Kranjc odgovoril, da verjame, da bo banka dobila zadosten kapital.

"Nič več. Od koga in kje, je vseeno." Ocena, da NLB potrebuje 1,5 milijarde evrov dodatnega kapitala, je po njegovem mnenju "močno pretirana in napačna, ker izhaja iz predpostavke, da bi banka morala stoodstotno odpisati vsa problematična posojila. Vsa empirična evidenca kaže, da je odpis spornih posojil praviloma precej manjši," pravi guverner Banke Slovenije.

Čiščenje bilanc bank guverner vidi kot korak k tradicionalnemu bančništvu, ki koristi tako realnemu sektorju kot prebivalstvu.

"Posojanja za neke finančne akrobacije, kar se je dogajalo pred krizo, je po mojem mnenju konec," pravi Kranjc in dodaja, da se tudi podjetja, ki so prezadolžena, zavedajo, da ne morejo povpraševati po posojilih, če nimajo razvojnih projektov.

"Pri bankah in podjetjih je tako neka razumna vzdržnost, ki pa za gospodarstvo pomeni razmeroma majhno rast. Realno je pričakovati, da bo obseg posojil še stagniral. Dolgoročno pa je jasno, da mora priti do povečanja kreditiranja."

"Odkrili ne bodo nič novega"

Kranjc meni, da predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, EU in Evropske centralne banke, ki bodo v kratkem prišli v Slovenijo preverit stanje naših financ, "kaj posebno novega ne bodo odkrili". Kot pravi, bodo odkrili, da je premalo kapitala in preveč zadolženosti.

“

Banka Slovenije opazuje portfelj banke, delovanje organov uprave in učinkovitost nadzora - iskanje kriminala ni naša naloga!

Če pa ugotovimo davčne utaje, sume pranja denarja, oškodovanja banke in podobno, torej kakršnokoli kaznivo dejanje, to sporočimo pristojnim organom.
Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije ”

Glede omejitve zadolževanja države v ustavi pa Kranjec meni, da je to "spet en fetiš, ki se propagira kot neka rešitev za zmanjšanje proračunskih težav".

Sam osebno sicer zagovarja to, da se sprejme neka meja, "a ne povsem mehanično in nujno v povezavi z neko temeljno filozofijo ekonomske politike. Sodobne države zahtevajo večji delež državnih intervencij oziroma proračuna kot države v preteklosti liberalnega kapitalizma."

Prenesečajo ga žalitve do Mencingerja

Guverner, ki drugo leto zaključuje svoj mandat, nima nobenih političnih ambicij. Ga pa presenečajo pogoste žalitve do ekonomista Jožeta Mencingerja.

"Skrbi me netolerantnost do mnenj, ki so samostojna in morda drugačna kot naša lastna. Moram reči, da se mlajša generacija ne zaveda, kakšno vlogo je profesor Mencinger odigral še pred letom 1990, da ga zdaj zmerjate s komunistom. Takrat je bil eden redkih, ki si je upal komunizem kritizirati. Poleg tega je njegovo ekonomsko znanje precej večje od znanja večine samooklicanih ekonomskih 'strokovnjakov'."

Pri tem je kritičen tudi do novinarjev. "Zdi se mi, da gre tu za neko etiko senzacionalizma, ki kaže, kako malo ste novinarji pripravljeni preštudirati stvari, ste pa hitro pripravljeni nalepiti na koga kakšno stigmo. V tem pogledu imam predvsem o medijih svoje mnenje, s tem pa bom tudi končal."