Kuzle ste bili na sceni manj časa kot nekateri vaši kolegi po glasbeni zvrsti in vendar vas uvrščajo v kanon najboljšega punka v nekdanji Jugoslaviji. Se vam zdi to korektno?
Bojan Lapanja: Definitivno. S tem da so bili Pankrti pred nami, Niet pa za nami, tako da smo bili nekje vmes, nekakšna druga runda slovenskega punka. Vsekakor mislim, da smo v svojem času nekaj naredili.

Dušan Moravec: Mislim, da je Esad Babačič najbolje rekel, ko je dejal, da so Kuzle edini pravi jugoslovanski punk bend. Verjetno je tako rekel, ker smo bili zelo udarni, glasni in enostavni.

B: Ker smo prihajali iz Idrije, nismo bili pod vplivom Radia Študent, ampak smo bili bolj pod vplivom plošč, ki smo jih kupovali sami.

Letos ste se ponovno zbrali. Kaj bo tokrat drugače z avdio vidika?
B: Vsa ta zgodba s starimi posnetki se je začela pred štirimi leti, ko smo se začeli dogovarjati, da bi zbrali vse stare posnetke in jih obdelali, glede na to, da imamo zdaj veliko več tehnologije na voljo in bi lahko nekaj naredili. Ko pa smo dobili stare posnetke, se je izkazalo, da ne bomo mogli ničesar narediti. Iztok Turk je veliko delal na posnetkih, kolikor se je dalo. Nato pa je padla ideja, da bi pesmi znova posneli. Komadi so v principu isti, besedila tudi, morda smo le pri aranžmajih malce dodali.

To je bilo dejansko prvo snemanje, ker nikoli niste posneli studijske plošče. Nekaj pa ste snemali z Radiom Študent ...
D: Plošče res nikoli nismo posneli. Za RŠ smo posneli štiri pesmi in kasneje smo nekaj posneli še za kompilacijo Lepo je v naši domovini biti mlad.

B: Tisti posnetki so bili narejeni zelo primitivno. Dejansko smo improvizirali z opremo, ki nam je bila na voljo in nismo bili zadovoljni z rezultatom. Ampak to je zdaj ostalo za nami.

In zdaj ste posneli zgoščenko, ki bo uradno izšla januarja. Komu je namenjena plošča (vinilka)?
To pa je bolj muha. Vinilka je le vinilka, CD pa je vendarle digitalizirana tehnologija, ki se presname in razmnožuje.

Kaj pa je drugače s strani vsebine in okoliščin, mislim na družbo, samostojno državo, kapitalizem?
B: Problemi današnje mladine so zelo podobni problemom, kot so bili pred 30 leti. Sprememba političnega sistema ni dosti rešila. Tudi danes so mladi neperspektivni, imajo težave s službami, stanovanjsko problematiko, ...

D: Mislim, da je bila večina naših besedil ljubezenskih. Mi se imamo za ljubezenski ansambel. Pesmi so bile osebnoizpovedne, univerzalne zgodbe, ki so vedno iste.

B: Vsaka generacija pač piše svoje zgodbe, sam ne bi želel biti mlad v današnjih časih. Vseeno smo bili takrat bolj predani glasbi in smo jo bolj spoštovali. Bolj smo spoštovali tudi vsako ploščo, ki smo jo dobili v roke.

 

Menita, da je v glasbeni industriji dovolj prostora za punk? Glede na to, da gre za glasbeno zvrst, ki je bolj kot katera druga vezana na določeno obdobje.
B: Jaz sem punk res doživljal kot prelom s staro glasbo. Pred punkom so bili res sami virtuozi, popolni glasbeniki, ki so igrali do nezavesti. Punk pa je prinesel neko možnost, da vsak lahko igra. Pomembno je le, da imaš idejo.

D: Mislim, da punk niti ni bil mišljen kot nekaj, kar naj bi trajalo. Deloval je kot neki prehod v nekaj drugega.

B: Začelo se je res s Pistolsi, Dead Kennedysi, Clash in z eksperimentiranjem končalo v elektroniki. Meni se zdi, kot da bi elektronika prevzela ta občutek punka. Npr. Chemical Brothers, Prodigy ...

Jacques Attali je v Hrupu zapisal, da ima glasba tudi element napovedovanja predikcije. Je punk napovedal današnjo družbo?
D: Punk je simboliziral preskok iz starega v novo. In ko sprejmeš neko novost in jo skušaš razumeti, se spremeni tvoj način dojemanja sveta. Tako da je glasba zagotovo pripomogla k spremembam.

Vedno ko se nekoč uveljavljeni glasbeniki vrnejo na sceno, to označimo kot povratek (comeback). Imate vi tudi tak občutek? Ali je to za nas nov začetek?
B: Ne, mi tega ne vidimo kot povratek, ampak bolj kot objavo naših starih posnetkov. Ker mi nimamo namena koncertirati. To smo storili zato, da smo stare komade potegnili iz pozabe. Čutili smo, da si zaslužijo več kot ostati na zaprašenih kasetah.

D: V dveh letih, ko smo delovali, smo ustvarili 60 pesmi, 40 smo se jih spomnili približno, 20 pa dokaj natančno. In te smo na novo posneli.

Torej pod nobenim pogojem ne boste koncertirali?
D: Ne, ker o tem niti nismo razmišljali. Je pa res, da teh komadov v živo ne bi mogli več tako dobro odigrati, kot smo jih takrat.

B: Jaz bi bil bolj vesel, če bi naše pesmi igrali drugi bendi, tako kot so jih Videosex, Zablujena generacija.

Kako pa gledate na vrnitev Pankrtov in Nietov?
B: Pankrti niso nikoli zares nehali, oni se samo 20 let že poslavljajo. To, kar pa se dogaja z Nieti − mislim, da se Habič v grobu obrača. On je bil "hardcorovec" in že komad Lep dan za smrt se mu je zdel preveč komercialen. Da pa zdaj Nieti snemajo z godalnimi orkestri ... No, mi ne želimo delovati tako.

Ob tej temi vas moram vprašati, kako gledate na delo Dareta Kauriča?
B: Jaz na to gledam kot na njegovo službo. Sam sem inženir, on pa hodi v službo h Kingstonom in Atomik Harmonik.

D: Zdaj se malce preveč poudarja Dareta, ampak Kuzle smo bili ravno zato zanimivi. Dare je ustvarjalec in dela na različnih področjih v glasbi, Bojan je kot strojni inženir tudi izumitelj, Iztok Turk dela kot bobnar, jaz se ukvarjam z dokumentarnimi filmi, tako da smo šli vsi zelo na široko.

Letos je bil najbolj prodajan in dvakrat nagrajen roman Čefurji raus. Vi imate pesem s podobno tematiko, Vahid. Mislite, da bo imela 30 let pozneje enak odmev?
B: Saj se ni nič spremenilo, isto je kot pred 30 leti. Ali je kaj drugače? Tudi danes bo kakšen oče hčerki prepovedal razmerje z Bosancem in ji svetoval, naj si najde Slovenca. Pa ni važno, kakšen je. Mogoče to v Ljubljani ni tako očitno, drugod pa je to razlikovanje še prisotno. To ni nujno povezano z Bosanci, lahko tudi z drugimi marginalnimi skupinami.

D: Ravno Vahid je taka tipična ljubezenska pesem skupine Kuzle.

B: Ampak smo se zavedali časa, v katerem živimo. Hvalabogu, da se je vsaj malo spremenilo, dosti pa ne. Malomeščanstvo je še vedno prisotno, zdaj se križa še s potrošništvom.

Potem vas ne bomo videli na trgu z božičnimi kapicami?
B: Ne (smeh).