Hilda izpuščena, priložnost zamujena

Resnično ne morem verjeti, da se tisti, ki so zaposleni zato, da bi delali v korist države in jih za to državljani tudi plačujemo, dejansko niso ničesar naučili na protestih in iz uporniškega dogajanja v družbi v zadnjih mesecih. Takrat so protestniki celo v sodišče metali barvo ter zahtevali, naj začnejo končno v tej državi sodniki obsojati tudi tajkune in druge gospodarske kriminalce. Človeško jezo je državi uspelo vsaj malo omiliti s tem, ko je policija aretirala Hildo Tovšak in so ji različna sodišča začela izrekati resne obsodilne sodbe, in s tem, ko so podobne kazni začele doletevati tudi njene nekdaj največje tekmece in pajdaše, od Ivana Zidarja naprej.

Polom. Ljudje so začenjali počasi razmišljati o tem, da mogoče poskuša vendarle kdo v tej državi obračunati s tistimi, ki so leta in leta izkoriščali lastne zaposlene in bogateli na tuj račun. Počasi so ljudje začeli spet verjeti v policijo, sodišča in tožilce. Potem pa si državni uslužbenci privoščijo nekaj usodnih napak, storjenih iz čiste malomarnosti. Že majhna napaka omogoči, da se hilde vrnejo na svobodo. Istočasno v trenutku propade minimalni ugled, za katerega se sodišča, tožilstva in policija bojujejo že vsaj desetletje. Razumem, da lahko tudi pravosodni organi pri svojem delu storijo napako. Ko se te napake začnejo tako kopičiti, kot se zdaj, pa država ne more pričakovati, da bodo običajni ljudje milostni v kritikah na račun njenih uslužbencev. Sploh če uslužbenec ponikne vsakič, kadar stori usodno napako. Namesto da bi ljudem javno in odkrito pojasnil, zakaj se ni potrudil, da bi v priporu ostali begosumni tajkuni, ki so jih sodišča že obsodila.