In potem je golob pismonoša nesel ...

Nič nimam proti davku na nepremičnine in vedno daljši seznam želja po izvzetju mi nič kaj ne diši. Tudi moj osebni proračun je že nekaj let približno enak in nihče me ni vprašal, ali bom zmogla višji DDV, novi davek na nepremičnino ali kaj podobnega, kar je že ali pa še bo zraslo na zelniku te ali one vlade. Kljub temu univerzam ne zavidam položaja, v katerem so se znašle.


Prepozno. Toda tudi njihov pritisk na vlado je bil prav po akademsko vljuden. Napisali so pismo. In bili zavrnjeni. Tako nekako je bil videti njihov boj proti strošku, ki je, če pomislimo zgolj na največjo, ljubljansko univerzo ogromen. Koliko ur predavanj bi lahko izvedli, koliko mladih profesorjev bi lahko zaposlili za od štiri do pet milijonov evrov? No, da ne bomo zajadrali v preveč idealistične vode; morda bi se ob odsotnosti davka lažje lotili vsaj reševanja še enega problema, ki ga niso zakuhale same – to je plačilo poračuna odprave plačnih nesorazmerij. Tako pa bodo denar namenili za prostore, brez katerih tako ali tako ne morejo, pa še tistih je, če pomislimo zgolj na filozofsko fakulteto in akademije, že dolga leta premalo. Na ministrstvu za izobraževanje so zgolj cinično pripomnili, da jim univerze s pritoževanjem očitno sporočajo, da so razumele, da je uveden davek, ki ga morajo plačati. In da bodo, če bo zaradi davka ogrožena izvedba javnih programov, priskočili na pomoč. Odlično. In spet se bomo zavrteli v krogu. Še dobro, da bomo molzne krave – državljani odprtih denarnic – vedno na voljo, ne glede na to, katera vlada bo na prestolu.