Magazin > Film & Glasba & TV
12 ogledov

Izgubljene pesmi postanejo možganske celice

Kevin Parker Saša Despot
Tame Impala. Gonilna sila najaktualnejše avstralske zasedbe, ki je razprodala ljubljanski koncert, Kevin Parker o izgubljenih pesmih, novem albumu in avstralski sceni.

Kako občutite razliko med avstralsko in evropsko glasbeno sceno?
Pravzaprav nikoli nisem bil del evropske scene – vidim jo le, ko igramo na festivalih in turnejah. Sicer pa zelo rad koncertiram po Evropi; zame je to najlepši del sveta.

Imate najljubši prostor v Evropi?
Vedno je lepo igrati v Skandinaviji. Pa vseeno ni toliko odvisno od prostora kot od trenutka. Je pa res, da si lahko vedno prepričan, da bo odlična atmosfera v Južni Ameriki, kjer so ljudje zelo temperamentni.

Je Slovenija najvzhodnejša točka Evrope, kjer ste igrali do zdaj?
Ja – najjužnejša točka na Balkanu tudi ... Dlje oziroma nižje še nismo prišli.

Vaš oče je iz Zimbabveja, vaša mama pa prihaja iz Južne Afrike. Čutite kakšno povezavo s tema dvema državama?
Morda. Hkrati pa tudi ne, ker sem Avstralec, imam pa se za "nikogar", ki prihaja od "nikoder".

Iz Avstralije je prišlo kar nekaj velikih bendov skozi desetletja – od INXS in AC/DC do Midnight Oil. Je tam trenutno kakšna cvetoča glasbena scena?
Mislim, da je. Še posebno v Perthu, ki je eden od najkreativnejših krajev, kar sem jih videl. Od tam prihaja ogromno dobre glasbe.

Lahko izpostavite kak nov bend od tam?
Seveda – denimo Electric Toad! Imajo ogromno kitaristov in igrajo garažni rock.

Imate čas, voljo in navdih, da pišete pesmi na turneji?
Včasih. Kolikor pač lahko. Če se mi zdi dovolj dobro, potem to posnamem kar na poti. Ravno včeraj sem posnel novo pesem. Po navadi jo poslušam en teden, in če mi je še vedno všeč, jo izklesam do konca. Večine jih ne končam ...

Kaj se zgodi, če pesmi ne morete posneti? Da ste recimo na nekem dogodku ...
Ha, ha! Takrat se zelo trudim zapomniti besedilo in melodijo, ampak mi to zelo redko uspe. Po navadi jo pozabim, še posebno če sem v prostoru, kjer je veliko druge glasbe. Zelo me žalosti, ker sem jih toliko že pozabil ... Tolažim se s tem, da če si jih nisem zapomnil, že niso bile tako dobre (smeh).

Kam pa mislite, da gredo vse te izgubljene pesmi?
Ne vem, spremenijo se v celice v mojih možganih (smeh).

Keith Richards pravi, da imajo pisci pesmi antene in da pesmi krožijo naokoli, le ujeti jo moraš. Menite, da lahko kakšno vašo izgubljeno potem ujame kdo drug (smeh)?
Mogoče pa res (naredi zaigrano zaskrbljen izraz na obrazu, op. p.).

Od izida vašega drugega albuma Lonerism, ki je požel veliko pozitivnih kritik, je minilo že slabo leto. Je čas za snemanje novega ploščka?
Ja, morda ... Dajte mi sicer še malo časa.

Koliko pa so drugi člani zasedbe vključeni v ustvarjalni proces?
V studiu to vse počnem sam in z drugimi glasbeniki, na odru pa doprinesejo svoje. Z njimi igram le v živo – na koncertih.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.