“Povsem normalno je, da novinar ali objavi pogovor v celoti ali pa v primeru samoljubnega krajšanja sogovorniku v okviru razpoložljivega prostora dovoli avtorizacijo. Žurnal se ni držal ne enega ne drugega standarda, da o manipulaciji z naslovom ne govorimo. Rumen brezplačnik brez profesionalnih standardov pač in naša napaka, da smo sploh pristali na sodelovanje z njim,” so se v SDS odzvali na intervju s predsednikom stranke Janezom Janšo, ki smo ga objavili v soboto.

Ker je Janša med avtorizacijo spreminjal in dopisoval izjave, ki jih med pogovorom z novinarkama ni izrekel, smo namreč objavili neavtoriziran intervju v časopisu, daljšo avtorizirano verzijo pa na naši spletni strani.

•  Mnenje: Goran Novković
•  Ne Žurnal, Janša manipulira. Sklicuje se na standarde iz totalitarnih režimov.
•  Janez Janša ni edini politik v Sloveniji, ki kaže nestrpnost do medijev. O tem ni dvoma. Morda tudi ni najbolj nestrpen med njimi. A njegova nestrpnost je arhaična in srhljiva hkrati. Arhaična zato, ker demokraciji naklonjeni politiki kaj takšnega ne počno. “Standardi novinarstva”, ki jih je SDS objavila na svoji spletni strani kot odziv na intervju z Janšo v Žurnalu (o tem več v sosednjem članku), veljajo v totalitarnih režimih. Logika, ki se skriva za takšnim razmišljanjem, je naslednja: ali bo novinar objavil celoten intervju ali pa mu bo Janša povedal, kaj bo objavil. Lahko se vprašamo, kako bo Janša ravnal, če spet pride na oblast. Že zdaj manipulativno blati profesionalno opravljeno delo novinark in urednikov. To pa je srhljivo. Ni prvič. Že v času Janševe vlade smo imeli prvo negativno izkušnjo. SDS si je privoščil manipuliranje z rezultati naše spletne ankete, a nas je podcenil. Prozorno goljufijo pri glasovanju smo hitro opazili. Ni bilo težko. Bila je zelo naivna potegavščina. To je le ena od zgodb. Ni edina. Ignoranca in blatenje medijev so lastnost populističnih, rumenih politikov. Dogajanje pred objavo sobotnega intervjuja v Žurnalu in po njem je nov dokaz o tem. Žurnal ni rumen. Rumen je Janša.

Avtorizacije ni

“Gre za konflikt med tem, kar je intervjuvanec povedal (oziroma je mislil, da je povedal), in tistim, kar ste slišali. Temu konfliktu se ni mogoče izogniti. Z njim je mogoče živeti takrat, kadar se ga sogovorniki zavedajo in delajo v dobri veri,” pravi komunikolog Peter Lah. Kot meni, medijski in družbeni sistemi, ki gradijo na svobodi (in s tem odgovornosti) novinarstva, inštituta avtorizacije ne poznajo. Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede pa dodaja, da avtorizacija ni zapisana v nobenem medijskem zakonu, ne v preteklem ne v zdajšnjem. Avtorizacije tudi ni več v novinarskem kodeksu.

Nepotreben zaplet

V društvu novinarjev Slovenije se, ker nimajo vseh relevantnih informacij, do zapleta niso želeli opredeliti. Rok Kajzer, član upravnega odbora društva pa pravi, da je “institut avtorizacije pri intervjujih, predvsem s politiki, sporen, saj je pogosto le orodje zadnjih, da naknadno spreminjajo izrečeno ali črtajo bistvene dele odgovorov”.

Igor Kršinar, predsednik Združenja novinarjev in publicistov, pa je mnenja, da gre za stvar dogovora med medijsko hišo in intervjuvancem. “Prebral sem neavtorizirano in avtorizirano različico intervjuja, vendar nisem našel bistvene vsebinske razlike. Tako da se mi zdi ves ta zaplet z intervjuvancev nepomemben in tudi nepotreben. Verjetno ni bilo prvič, da ste z njim delali intervju, tako da vam je lahko bila vnaprej znana možnost zapleta,” pravi Kršinar.

 

Odgovori uredništva na očitke SDS po objavi intervjuja z Janezom Janšo

•  SDS: Novinarki Žurnala sta v četrtek opravili pogovor s predsednikom SDS, ki je trajal eno uro. Iz tega pogovora sta nato izbrali za slabih 25 odstotkov odgovorov in vse skupaj po svoje zlepili skupaj.

• Novinarki imata pravico izbirati vprašanja in odgovore, tako kot novinarji pri vsakem članku izbirajo informacije, ki so pomembne za bralce, ne pa za sogovornika. Izbrali sta jih v skladu s profesionalnimi standardi vsakega resnega medija. Ni pa resno od veljaka politične stranke, da pričakuje v časopisu kar štirikrat več prostora, kot ga je namenjenega komurkoli drugemu.

SDS: Predsednik je med avtorizacijo poskušal okrnjenim odgovorom vrniti prvotni smisel.

• Intervju brez avtorizacije je bil povsem smiseln. Med njim in avtoriziranim intervjujem, ki smo ga tudi sami za primerjavo objavili na naši spletni strani, ni bistvenih razlik. Janša je kar v nekaj primerih med avtorizacijo le dopisoval dodatne stavke, na katere se novinarki nista mogli odzvati, kar je bistvo intervjuja kot žanra, ker je to počel po opravljenem intervjuju.

SDS: Povsem normalno je, da novinar ali objavi pogovor v celoti ali pa v primeru samoljubnega krajšanja sogovorniku v okviru razpoložljivega prostora dovoli avtorizacijo.

• Takšno pojmovanje avtorizacije je že davno zastarelo. Pod pojmom avtorizacija se razume pregled vsebine v izogib nesporazumom ali napakam. Vendar avtorji odločajo, ali bodo predloge o spremembah upoštevali ali ne. To je tudi pravilo v naših medijih.

SDS: Rumen brezplačnik brez profesionalnih standardov pač in naša napaka, da smo sploh pristali na sodelovanje z njim.

• Rumena je politika, ki manipulira z javnostjo, ko jo poučuje o standardih v novinarstvu, ki sploh ne veljajo. Brezplačnik Žurnal ni in ne bo Janšev brezplačnik ne brezplačnik kogarkoli drugega v slovenski politiki.

Intervju si lahko preberete na naslednji povezavi: Mandatar bo, tudi če bo urška proti