Janša si je vzel zadnjo besedo

"Janez Janša je dobesedno vzel predsedniški mikrofon in si na vrhuncu predsedniške proglasitve prilastil pravico do zadnje besede, in sicer pred vesoljnim televiziranim slovenstvom," včerajšnji nastop predsednika vlade po izvolitvi novega predsednika komentira sociolog in politični teoretik Tonči Kuzmanić. Dogodek je po njegovi oceni škandalozen po formalni in vsebinski plati.

Kuzmanić: Simbolni ustavni udar

Formalna škandaloznost dogodka je, kot pravi, v tem, da si je predsednik vlade, ki je ustavno podrejen predsedniku republike, upal kršiti elementarna pravila parlamentarne republike, kjer zadnja (vrhovna) beseda nikoli ni beseda nobenega izmed predsednikov vlad. Tako je po njegovi oceni samo v predsedniških sistemih ali pa v predsedniških demokracijah, kot so ZDA.

Vsebinsko gledano je prvi izmed ministrov trenutne vlade po besedah Kuzmanića v svojem govoru napovedal "nič več in nič manj" kot spremembo obstoječega in veljavnega slovenskega političnega sistema. "Drugače rečeno, prvi izmed ministrov trenutne vlade je s tem na neki način že vsaj nakazal – če ne že tudi izpeljal – 'simbolni' ustavni udar," pravi Kuzmanić in razlaga, da je napadel tako funkcijo predsednika države kot obstoječo ustavo. Njegov nastop je po oceni političnega teoretika napoved možnih izrednih razmer in/ali začetka konca Janeza Janše.

Kline: Etično sporno

Medijski analitik Miro Kline ocenjuje, da je Janša predsedniku ukradel pozornost in jo usmeril na svoj mlin. "To je bilo precej sporno dejanje, z etičnega rezoniranja, kajti ta dan je bil namenjen izvolitvi predsednika, ne pa razčiščevanju odnosov med vlado in protestniki," je povedal Kline.

Makarovič: Za oba dovolj prostora

"Predsednik vlade se je moral na konstruktiven način odzvati na krizno situacijo, v kateri se je Slovenija znašla v zadnjih tednih," pa o Janševem nastopu meni politični analitik Matej Makarovič. "Zdi se, da razmišlja v smeri nekakšne sinteze med iskanjem sistemskih rešitev za probleme, na katere v zadnjih tednih opozarjajo protestniki, in že pred časom predstavljenim razmišljanjem o drugi republiki," pravi Makarovič in dodaja, da bi to lahko bilo izhodišče za širok dialog, ki bo zahteval iskanje širokega konsenza prek meja političnih blokov.

"Ne vem, kako je to doživljal Borut Pahor," se sprašuje in dodaja, da je bilo po njegovi presoji dovolj prostora za oba in ni bil Pahor zaradi tega prav nič prikrajšan za javno pozornost. "Se je pa treba navaditi, da je v Sloveniji kar precej ljudi, ki Janši očitajo katerokoli potezo, ki jo stori ali ne stori." Na dan predsedniških volitev je Janša, tako Makarovič, nastopil tudi za to, da njegova pobuda ne bi postala predmet predsedniške tekme.

Napoved sistemskih sprememb

Janez Janša je v včerajšnjem govoru v Cankarjevem domu in pred televizijskimi kamerami po nastopu aktualnega predsednika Danila Türka in novoizvoljenega predsednika Boruta Pahorja napovedal spremembo političnega sistema. Podrobnosti naj bi pojasnil v naslednjih dneh.

Glede na predloge, ki so se v pretekosti že pojavljali, je pričakovati spremembo referendumske zakonodaje, poseg v trajni mandat ustavnih sodnikov in morda poskus uvedbe večinskega volilnega sistema. Ustavne spremembe je Janša napovedoval že leta 2009 z idejo o t. i. drugi republiki.