Judje zaključujejo praznovanje hanuke

Judje danes zaključujejo osemdnevno praznovanje hanuke. Še zadnjič bodo prižgali dodatno svečko na posebnem deveteroramnem svečniku in se spomnili ponovne vzpostavitve jeruzalemskega templja.

Ta. B. / Ljubljana

27. 12. 2011, 09:05

Praznovanje hanuke se začne 25. kisleva po hebrejskemu koledarju, kar po gregorijanskem koledarju pomeni od konca novembra do konca decembra. **(Foto: Reuters)**

Pomembnejši slovenski judje:
Mišo Alkalaj, kolumnist, pisatelj, računalniški inženir,
Lev Kreft, politik, poslanec, urednik, filozof in sociolog,
Berta Bojetu Boeta (1946-1997), igralka, pesnica in pisateljica,
Polona Vetrih, igralka.

Slovesnost ob zaključku praznovanja hanuke v Cankarjevem domu pripravljajo tudi slovenski judje. Zbrane bo nagovoril predsednik republike Danilo Türk, ki bo prižgal baklo.

Legenda o osmih dneh

Hanuka, imenovana tudi praznik luči, je judovski praznik, ki obuja spomin na obnovo in ponovno vzpostavitev delovanja jeruzalemskega templja v 4. stoletju pred našim štetjem. Po legendi naj bi bilo zalog oljčnega olja, ki je bil nujna sestavina za pravilno opravljanje bogoslužja v templju, dovolj le za en dan. Kot po čudežu pa je olje zadostovalo za osem dni, ravno dovolj dolgo, da so lahko pripeljali nove zaloge.

Kako poteka praznovanje?

Danes judje po vsem svetu obujajo spomin na ta dogodek tako, da vsak večer praznika prižgejo (navadno z desne proti levi) dodatno svečko na posebnem deveteroramnem svečniku, imenovanem hanukija ali hanuka menora.

Obrnjeni proti Jeruzalemu
Ohranjeno judovsko pokopališče v Prekmurju leži v Dolgi vasi pri Lendavi. Na danes opuščenem pokopališču je 176 nagrobnikov, ki so tradicionalno obrnjeni proti Jeruzalemu. Zapisi na teh so v hebrejski in latinski pisavi.
Pokopališče v Rožni Dolini pri Novi Gorici je največje ohranjeno judovsko pokopališče pri nas. Šteje preko 900 nagrobnikov. V sklopu ljubljanskih Žal leži mlajše judovsko pokopališče. (Wikipedia)

Najprej prižgejo svečo, ki stoji na sredini (sveča služabnica), z njo pa nato prižigajo vse ostale. Ob prižiganju zrecitirajo blagoslov: "Blagoslovljen si ti, Gospod, naš Bog, kralj sveta, ki si nas posvetil s svojimi zapovedmi in nam zapovedal prižgati svečo za hanuko." Včasih so na ta praznik otrokom dajali simbolično žepnino, danes pa večinoma darila.

Ocvrta hrana kot simbol

V času tega praznika jedo večinoma krofe in hrano, cvrto v olivnem olju, kar naj bi simboliziralo olje v Templju. Poleg tega plešejo, igrajo družabne igre in pojejo.

Skupnost judov v Sloveniji ima danes nekaj več kot 130 registriranih članov. V Sloveniji sicer živi med petsto in tisoč pripadnikov judovske veroizpovedi. Od nekdanjih sinagog sta ohranjeni le še mariborska in lendavska, ki obe služita v kulturne namene.