Slovenija
231 ogledov

Kako prelisičiti državo

Delavci med protestom. Nik Rovan
Socialne pomoči. Če imajo nekdanji prejemniki denar, lahko država izračuna dolg in izstavi račun. Sicer bo rubila dediče. Zakonska luknja. Obstajajo načini, kako se prejemniki in dediči lahko izognejo vračanju.

"Čeprav potrebujem socialno pomoč, nisem prepričana, ali bom zanjo zaprosila, saj nočem, da bi morali dolg plačevati moji otroci," razlaga bralka.

Država namreč denarne socialne pomoči daje le na "posojo", saj ob smrti prejemnika zahteva poplačilo vseh socialnih prejemkov.

Obresti ne računajo

Država ima v zapuščinskem postopku status upnika. "Upravičena je do poplačila dolga, ki je jasno določljiv," razlagajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).

"Dolg je mogoče vrniti v denarju ali z nepremičnino, odvisno od primera in dogovora med dediči in državo," pravijo. Država obresti ne računa. MDDSZ sicer ne ve, kolikokrat so od leta 1976, odkar ta zakon velja, dejansko zahtevali vračilo, saj zapuščinske postopke vodijo sodišča.

Dolg lahko vrnejo sami

Alen Borišek s pravniškega portala Informiran.si pravi, da morajo dediči pomoč vrniti le, če želijo podedovati celotno dediščino. Država lahko dolg odpiše, a le če so socialno ogroženi tudi dediči.

Nekdanji prejemniki pomoči, ki imajo denar, lahko dolg vrnejo sami. Na MDDSZ morajo nasloviti vlogo za vračilo pomoči.

"Ministrstvo nato izračuna višino prejemkov, ki izhaja iz prejetih pomoči, torej realno vrednost v času vračila, ter pošiljatelju sporoči, kako lahko pomoč vrne," pojasnjujejo na MDDSZ. Če dolžnik dolg poravna v roku, dobi potrdilo.

Vračilu se da izogniti

Težave so nastopile z novo zakonodajo. "Na nepremičnino se lahko v zemljiški knjigi vpiše prepoved odtujitve in obremenitve, kar pomeni, da prejemnik pomoči nepremičnine ne more ne prodati ne podariti," razlaga Borišek.

Po njegovem mnenju se je vračanju najlažje izogniti, če se prepreči dedovanje, še preden se zaprosi za pomoč. To se najlažje uredi z izročilno ali darilno pogodbo. Prva mora biti v obliki notarskega zapisa, podpisati pa jo morajo vsi dediči. Tako se premoženje razdeli že v času življenja.

"Podoben učinek ima darilna pogodba," razlaga Borišek. S to lahko človek premoženje podari drugemu. Če ni sklenjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, zanjo notarski zapis ni potreben.

"Treba pa je opozoriti, da bi lahko država kot upnik takšna dejanja poskušala izpodbijati. Je pa seveda vprašanje, ali bi se v to spuščala in ali bi ji to tudi dejansko uspelo," pravi Borišek.

Je pa pri takšnem ravnanju še eno tveganje. "Nekdo, ki podari vse svoje premoženje, ni več lastnik in nima pravice razpolagati s svojim premoženjem. Tako tvega, da bo prepuščen na (ne)milost novih lastnikov," še pravi Borišek.

Komentarjev 3
  • privat 12:36 14.julij 2012.

    a si videla ...kapiraš kaj se dogaja v sloveniji?? Pa noben novinar ne nasprotuje..nobena politična stranka..Za socialne pravice ki so pogoj vsake normalne države ,nam ukradejo nepremičnino...kaj pa oni ukradejo jim je podarjeno!! Pol pa pravijo demokracija ,socialna država,pravna država...samo ...prikaži več bedaki in konji!!kaka debilnost družbe a..?'

  • nina 08:56 13.julij 2012.

    Neprimičnine je pošten državljan sam kupilz odrekanjem alipodedoval,ne pa kot naši skurumpirani politiki in tajkuni zdraven sodi tudi RKC s poporo naše politike ali obratno.Potrebna bo revolucija,ker kar se sedaj dogaja ni več ne demokracija in tudi komunizem ne sedaj ...prikaži več imajo pravice samo lopovi.Slovenija ni še bila tako nizko kot je sedaj žal. V naši prelepi Sloveniji vlada anarhizem in diktatura,

  • dragec 08:51 13.julij 2012.

    RES JE, KO REVNI DARUJEJO BOGATIM