Film, v katerem boste lahko v glavnih vlogah videli Roberta De Nira, Michelle Pfeiffer in Tommyja Leeja Jonesa, je režiral Luc Besson.
Zgodba govori o mafijskemu šefu, ki je izdal svoje pajdaše, in ga zato v okviru programa zaščite prič preselijo v zaspano francosko mestece. Čeprav jih agent Stansfield (Jones) kroti po najboljših močeh, Fred Blake (De Niro), njegova žena Maggie (Pfeifferjeva) in njuna otroka, Belle (Dianna Agron) in Warren (John D'Leo), ne morejo iz svoje kože in se s težavami spopadajo na »družinski« način. Ko prihrumijo njihovi nekdanji mafijski tovariši, ki jih skušajo najti in poravnati račune, nastane kaos.
Vaščani ne vedo, s kom imajo opravka ...
"Večino humorja porajajo nesporazumi med družino Blake in njihovimi novimi sosedi," pravi Besson. "Med družino in lokalnimi prebivalci v Normandiji pride do več konfrontacij. Če na francoskem podeželju potrebujete vodovodarja, morate nanj čakati kakšni dve leti. Ti fantje so kralji sveta. Če ste do njih neprijazni, čakate štiri leta. Lokalni duhovnik, lastnik trgovine s špecerijo ali vodovodar, vsi v tej vasici skušajo malce izkoriščati Američane, ker mislijo, da imajo denar. Vendar ne vedo, s kom imajo opravka. Tega ne morete storiti Giovanniju Manzoniju – ali Fredu Blaku. Če ga hočete prevarati, vas bo ubil."
Filmski ustvarjalci so se z velikim veseljem norčevali tako iz francoskih kot iz ameriških likov. "Skušali smo se norčevati iz vseh, brez izjeme," doda Besson. "Prebivalce takih vasic dobro poznam, takih malih krajev daleč stran od Pariza. Odraščal sem v takem kraju, živel pa sem tudi v New Yorku in Los Angelesu, zato poznam tudi šibke točke Američanov. Zelo vznemirljivo in zabavno se mi je zdelo vse te reči združiti v vasici in opazovati kaj se dogaja."
Po besedah producentke Virginie Besson-Silla zgodba ponuja drugačen pogled na klasičen žanr. "Vsi smo že videli mafijske filme, v katerih so ljudje prisiljeni začeti novo življenje. Hotela sem ugotoviti, kaj se zgodi z ljudmi, ko živijo pod krinko. Ti liki pristanejo v francoski vasici, v kateri so kot riba na suhem. Bilo je zabavno opazovati njihove reakcije na francoske običaje in njihove poskuse, da bi se jim prilagodili."
