V Bruslju to vidijo kot priložnost, krize v mlečnem sektorju pa zaradi tega letos ne pričakuje niti kmetijski minister Dejan Židan. Kmetje se po drugi strani bojijo padca cen mleka, strokovnjaka Aleš Kuhar in Emil Erjavec pa opozarjata na nujnost povezanosti mlečne verige.
Proizvodnjo omejili leta 1984
EU je leta 1984 v obdobju prevelike ponudbe mleka uvedla sistem kvot, s katerimi je omejila proizvodnjo. Ker naj bi globalno povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih po pričakovanjih povprečno raslo z 2,1-odstotno stopnjo na leto, so v Bruslju prepričani, da bo ukinitev kvot evropskim kmetom omogočila, da v celoti izkoristijo to rast, zlasti za izdelke z dodano vrednostjo, kot je sir.
Ob tem zagotavljajo, da bodo za proizvajalce mleka še naprej veljali številni podporni ukrepi, od neposrednih plačil do naložb prek programov za razvoj podeželja ali celo javne intervencije in zasebnega skladiščenja. Slovenski kmetje kljub temu z negotovostjo pričakujejo ukinitev kvot, zaradi katere se bodo cene mleka po njihovem mnenju znižale.
Potencial v boljši povezanosti
Potencial vidijo v boljši povezanosti mlečne verige in predelavi surovega mleka v izdelke z dodano vrednostjo. Da mora biti mlečna veriga bolje povezana, sta prepričana tudi Kuhar in Erjavec. "Nedvomno bodo zmagovalci ukinitve mlečnih kvot integrirani sistemi, države, ki imajo povezano pridelavo in predelavo ter močno integrirane prodajne funkcije, da bodo sposobne najti nove trge. V to smer mora iti tudi Slovenija," pravi Kuhar.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan krize letos sicer ne pričakuje, meni celo, da bi se lahko v teku leta cena surovega mleka začela zviševati. Zaradi ukinitve kvot so se na ministrstvu lotili iskanja novih trgov, zato Židana veseli dejstvo, da je Kitajska pred dnevi odobrila uvoz mlečnih izdelkov iz Slovenije.
