Na Slovenskem se 12. marca praznuje Gregorjevo. Praznik ima svoje korenine na Gorenjskem, vse bolj pa ga kot nadomestilo Valentinovem privzemajo povsod po Sloveniji.
Po starih šegah se na predvečer gregorjevega spušča razsvetljene barčice in hišice v vodo, saj na
ta dan sv. Gregor ˝
luč v vodo vrže.˝ Voda naj bi tako simbolično odnesla vse slabo, skrbi in zimo.
˝Gregorčke˝ bodo spuščali v Železnikih, Kropi in Tržiču.
|
|
|
Sv. Gregor ©
|
Gregor Veliki je bil rojen 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža ter cerkvenega učitelja. Po starem julijanskem koledarju je Gregor, prinašalec luči, imel svoj god na prvi spomladanski dan. Gregor je vpeljal nov koledar, ki se uporablja še danes in ga imenujemo gregorijanski. Kot zanimivost lahko navedemo, da se gregorjevo uradno ne praznuje na god Gregorja. Cerkev je leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Poleg tega se je z uvedbo gregorijanskega koledarja gregorjevo premaknilo nazaj, na 12. marec, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Sv. Gregorij je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Upodablja se ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.
Praznik luči
V preteklosti je v mnogih krajih bila razvita obrt, pri čemer so vajenci v zimskem času delali ob svetilkah. Gregorjevo je bilo mejnik, ko luči niso več potrebovali in se je delo opravljalo le dokler jim je to omogočala dnevna svetloba. V Kropi so dan, ko niso potrebovali več svetilke, obeležili z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok ter tako pozdravili sonce in pomlad. Podobno so kose lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem ali s svečo metali tudi v drugih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji. Barčice svetega Gregorja ali gregorčki so ponekod pomenili tudi konec zimske preje.
Ko se ptički ženijo
Velja pa gregorjevo tudi za praznik zaljubljencev. Dekleta so se na ta dan ozirala v nebo in prva ptica, ki jo je deklo videlo, je naznanila kakšen bo njen mož. Zato je praznik privzel tudi sinonim ˝ko se ptički ženijo.˝ Ptički pa se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato imajo navado v koroški Rožani reči ˝ K šent Cenovem se tice ženijo ˝, na Gorenjskem pa, da imajo ˝ ta dan ptiči ofcet ˝. Na splošno velja, naj bi se po izročilu legend za Valentinovo ptički zaročali in snubili, za Gregorjevo pa poročali.
