Slabo ravnanje ministrstva za okolje na področju komunalnih odpadkov se nadaljuje. Več ministrov, ki so bili zadolženi za ureditev področja ravnanja s komunalnimi odpadki, tako tudi med letoma 2009 in 2012 svojega dela ni uspešno opravilo. Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, jim tako očita, da niso "redno spremljali in vrednotili izvajanja politike na tem področju“.
Večino odpadkov bi po njihovih navodili morali odlagati na odlagališčih, a bi morali biti po okoljsko bolj sprejemljivem načrtu sežgani. Na ta način pa se v Slovenji obdela le 12 odstotkov vseh komunalnih odpadkov.
Še vedno premalo premalo ločevanja
Prav tako pa ministrstvo ni ugotavljalo, zakaj cilj 65,5-odstotnega ločevanja zbiranja in materialne predelave komunalnih odpadkov ni dosežen. "Med občinami so obstajale velike razlike v količinah nastalih in odloženih komunalnih odpadkov, ki so znašale od 3 do 157 kilogramov na prebivalca, in razlike med dejavniki, ki so vplivali na količine ločeno zbranih odpadkov, vendar pa ministrstvo takih primerov ni prepoznavalo," je v revizijske poročilu navedlo računsko sodišče.
V večini občin je na obseg ločenega zbiranja komunalnih odpadkov vplivalo število objektov za ločeno zbiranje posameznih frakcij, število opravljenih akcij ozaveščanja prebivalstva o pomenu ločenega zbiranja in število opravljenih inšpekcijskih pregledov in izrečenih kazni, medtem ko v drugih občinah ti dejavniki niso imeli posebnega vpliva.
Vsaj 900 tisoč evrov mimo države
Nekatere družbe za ravnanje z odpadno embalažo zato niso prevzele vse odpadne embalaže od izvajalcev gospodarskih javnih služb, ministrstvo pa za take primere ni predvidelo sankcij za družbe ter niti ustreznih zavarovanj, če bi moralo zgolj zagotoviti predelavo odpadne embalaže.
Ministrstvo ni imelo zanesljivih in verodostojnih podatkov za izračunavanje doseganja predpisanih okoljskih ciljev pri ravnanju z odpadno embalažo. Količina embalaže, dane v promet, ki izhaja iz podatkov v uradnih evidencah, je bila manjša od količine odpadne embalaže, ugotovljene v zbranih komunalnih odpadkih, za približno 50 odstotkov, podatki o količini predelane odpadne embalaže pa so bili precenjeni, zato izračun doseganja okoljskega cilja predelave odpadne embalaže ni bil točen.
Računsko sodišče je tako ocenilo, da v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ni bila vključena vsaj polovica embalaže, dane v promet, zato se je predpisano ravnanje izvajalo za manj kot polovico nastale odpadne embalaže. V povprečju je bilo zato na leto v sistem premalo vplačano vsaj 16 milijonov evrov embalažnine, ki bi se lahko namenili za sofinanciranje zbiranja odpadne embalaže in infrastrukture za njeno zbiranje. Na leto zato tudi ni bilo plačano vsaj 900 tisoč evrov okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže.
Ni nadzora nad komunalnimi odpadki
Ker ministrstvo ni pripravilo predpisa o metodologiji izdelave ocen odpadkov in sortirnih analiz, jih izvajalci zbiranja odpadkov od leta 2012 ne pri pripravljajo. Zato ni jasno, koliko bioloških sestavin se odloži v komunalne odpadke. Tudi nadzora in sankcioniranja, če se obdelava mešanih komunalnih odpadkov zares izvaja v centrih za ravnanje z odpadki, zato ni. "Posledica je neustrezna sestava odloženih komunalnih odpadkov."
"Ene kante za smeti", ki so odnesle že Erjavca
Računsko sodišče je vrsto očitkov iz prejšnjih revizij ministrstva ponovilo, a kot kaže jih ministri v preteklosti niso jemali prav resno. Ker nekdanji okoljski minister Karl Erjavec ni izvedel ukrepov na področju ravnanja z odpadki, ki je računsko sodišče leta 2010 zahtevalo, je to predlagalo njegov odstop. Erjavec je na zahtevo tedanjega predsednika Boruta Pahorja nato tudi odstopil in ob tem navedel, da so ga "odnesle ene kante za smeti".
Tako sodišče od ministrstva v 23 točkah zahteva več popravljalnih ukrepov. Zaenkrat pa odstopa okoljske ministrice Irene Majcen na računskem sodišču ne pričakujejo.
Vseh ukrepov ne pričakujte pred 2017
Zdajšnja ministrica Majcnova je povedala, da dela oziroma nedela svojih predhodnikov ne želi komentirati, k odpravi nekaterih težav pa so pristopili že v lanskem letu. "V letošnjem letu bo pripravljen tudi operativni program, tako da smo se tej temu začeli bolj posvečati."
Majcnova je še navedla, da se je ravnanja z embalažo lotila že ob nastopu svojega mandata. "To je ena izmed tistih izkušenj, ki mi je pokazala, da bo potrebno vložiti veliko truda, da bomo dosegli spremembe na tem področju." A ministrica je prepričana, da bo že letos ob koncu leta na odlagališčih manj embalaže. Vse popravljalne ukrepe pa bi lahko po njenih ocenah lahko dokončali šele leta 2017.
"Vseh ukrepov ne pričakujte pred 2017"Treba vojnim dobičkarjem dat še nekaj časa za izkoriščanje nedodelanega sistema ane? Glede na to da je bil problem že pri Pahorjevi vladi predvidevam da gre za Desus-ove vojne dobičkarje. Kaj da se ne… ...prikaži več da hitrej to nardit? Če se hoče se da. Ne mi rečt da rabte 7 let da uredite ločevanje smeti tko k se za gre? Ma dej dej....lopovščina.
Premalo ločevanja?....starši sodelavca prihajajo iz Slovenskih Konjic, tam ločujejo in shranjujejo odpadke v hiši in stanovanju dokler jih 1-2x mesečno ne poberejo. Tisti, ki naj bi živeli v centru mesta naj bi imeli zabojnike za smeti, ostali pa shranjujejo po… ...prikaži več svojih bivališčih, ker občine noče postavit ekoloških otokov!!...Da takšnih občinarjev ni sram! Če bi moral jaz shranjevati smeti v stanovanju in vonjat tisti smrad...bi jih začel pred mestno hišo vozit. Ampak na srečo imamo to v Ljubljani urejeno