Slovenija
21 ogledov

Bomo o svojem zdravju odločali na referendumu

Odstop Tomaža Gantarja Anže Petkovšek
Odstop Gantarja. Minister za zdravstvo odšel zaradi nemoči. Podpore nima niti v koaliciji. Reforme. Dokler bodo zdravstvo vodili lobiji, bo imel vsak minister zvezane roke.

"V Sloveniji ni prave pripravljenosti, da bi postal zdravstveni sistem drugačen, bolj sodoben. Verjetno tudi kar nekaj ljudi dobro živi na račun tega zdravstvenega sistema, kar je glavni razlog za takšno stanje," je ob odstopu izpostavil minister za zdravje Tomaž Gantar.

Pri odgovoru na vprašanje, kako se premakniti z mrtve točke glede reforme zdravstvenega sistema, je bil slikovit Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS): "Potrebujemo nacionalni konsenz o tem, kaj želimo v zdravstvu, državljansko odločitev, kaj bolniki hočejo in koliko so za to pripravljeni plačati. Če bi bil sprejet na ravni parlamenta ali še bolje na referendumu, se pri sprejemanju zakonodaje ne bi vedno znova zapletalo," je dejal.

Lobijev več kot drugje

Da je lobijev v zdravstvu ogromno, se je strinjala večina naših sogovornikov. Fakin pri tem izpostavlja kombinacijo lobijev skupaj s kulturo odnosov v zdravstvu, ki da je "obrnjena stran od sprememb".

Brez vizije, kaj pravzaprav hoče, je minister nemočen, ocenjuje eden od Gantarjevih predhodnikov, Dušan Keber. Ob tem priznava, da je v zdravstvu bistveno več lobijev kot na kakem drugem področju. "V odstopni izjavi minister po eni strani kritizira tiste, ki zagovarjajo javni zdravstveni sistem, potem nekoliko ambivalentno govori o koncesijah in financiranju - skoraj vsaka skupina bi se lahko našla v tej izjavi in rekla, da je minister odstopil prav zaradi tistega, za kar se zavzemajo oni," je dejal Keber.

 "Če bo koalicija še naprej obravnavala zdravstvo kot tretjerazredno temo, ga ni človeka, ki bi lahko kaj spremenil," pa ocenjuje Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov Fides. Pri lobijih ga skrbi, da imajo svoje ljudi tudi na ministrstvu. Gantarjev odstop vidi kot pozitivno gesto, saj je tako javnost opozoril, da ima človek na vrhu izvršilne oblasti zvezane roke. Da je ključ do sprememb politična volja, ki je še vedno ni, je prepričan tudi Pavel Poredoš iz Slovenskega zdravniškega društva in v Iniciativi zdravnikov.

Nagovoril SD in koalicijo

Gantar se je v odstopni izjavi posebej obregnil ob stranko SD, ki naj bi po njegovo za vsako ceno želela odpraviti koncesije, čemur sam nasprotuje. Predsednik SD Igor Lukšič tega posebej ni komentiral, je pa dejal, da bo na Gantarjevo mesto moral sesti človek, ki bo znal izpeljati zdravstveno reformo.

Podobno skromni so bili v DL. Gantar sicer ni eksplicitno omenil ministra za javno upravo Gregorja Viranta, je pa navedel, da so zdravstveni delavci žrtve nestimulativnega plačnega sistema in omejevanja števila zaposlenih v javnem sektorju. "Vse z namenom, da bi se lahko nekdo pohvalil, kako učinkovit je pri zmanjševanju števila javnih uslužbencev," zapiše Gantar. "Če je minister Gantar ocenil, da ne bo zmogel uveljaviti zdravstvene reforme, je odstop korektna poteza," so sporočili iz DL.

Koruptivni gradbeniki

Pritiske lobijev je Gantar pripisal tudi njegovemu "omejevanju močnega gradbenega lobija v zdravstvu". Franc Bukovec iz sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije, pravi da je jasno, da so veliki gradbinci obvladovali področje zdravstva še ne dolgo nazaj, a da bi to lahko rešili vsaj z izboljšanjem zakona o javnih naročilih. "Ko bo cena le eden od parametrov in ne glavni ter ko bodo nadzorniki ustrezno plačani, da bodo lahko argumentirano izločali katero od ponudb, takrat tudi ministri ne bodo imeli takih težav," je dejal Bukovec.

Čakalnica na urgenci | Avtor: Nik Rovan Nik Rovan

Postavljena le mreža

* Mreža. V času Gantarjevega ministrovanja je bila sprejeta javna zdravstvena mreža na primarni ravni, na kar je slovenski zdravstveni sistem čakal več kot 20 let. Mreža vlado zavezuje, da bo poskrbela za zadostno število družinskih in splošnih zdravnikov ter pediatrov.

* Zakoni. Ključnih zakonov zdravstvene zakonodaje ni uspelo sprejeti nobenemu od ministrov za zdravje v zadnjih desetih letih. Gantarjev zakon o zdravstveni dejavnosti bi moral biti na vladi predstavljen že septembra. Še vedno je v koalicijskem usklajevanju.

* Vodenje. Vodenje zdravstvenih zavodov temelji na zakonu iz leta 1992. Kljub potrebi, da se omeji vloga ustanovitelja (države ali lokalne skupnosti) ter omogoči večja avtonomija in odgovornost vodstva, nobenemu od ministrov za javno upravo zakona ni uspelo spremeniti.

Bogatenje gradbenikov

* Urgenca. Zaradi previsoke cene, 18,7 milijona evrov, in suma, da gre za kartelno dogovarjanje, je minister Gantar pred kratkim razveljavil razpis za gradnjo urgence v Mariboru. V Ljubljani so sprva urgenco hoteli graditi za 140 milijonov evrov, na začetku Gantarjevega mandata pa so investicijo zmanjšali na 25 milijonov evrov.

* Onkološki inštitut. Ogromno denarja je v zasebne žepe izginilo pri gradnji Onkološkega inštituta (OI), ki je trajala 11 let in stala 49 milijonov evrov. Za prenovo vodovoda, ki ga je na OI treba v celoti zamenjati, bančne garancije v vrednosti 2,4 milijona evrov ne bodo dovolj. Z gradnjo OI se ukvarja protikorupcijska komisija.

* Pediatrična klinika. Gradbena in obrtniška dela pediatrične klinike so stala 60 milijonov evrov, oprema pa skoraj 26 milijonov evrov. Skupna vrednost je bila skoraj 96 milijonov evrov.

Zdravstvena blagajna v minusu

* Izničen zakon. Urgentni zakon, ki ga je vlada sprejela za krpanje luknje v zdravstveni blagajni, bodo izničili drugi stroški. Prinesel naj bi 35 milijonov evrov, milijon manj pa bo morala zdravstvena blagajna plačati za tretjo četrtino poravnave izplačil plač javnim uslužbencem, ki za zdravstvene delavce ne bo izplačana iz proračuna. Dodatnih 34 milijonov evrov za plačno reformo bo zdravstvena blagajna izplačala leta 2015.

* Novi stroški. Dvajset milijonov evrov bo zdravstvo izgubilo zaradi dviga DDV. Pet milijonov evrov bo iz zdravstva šlo za nepremičninski davek.

* (Ne)rešitve. Zdravstvena blagajna bo v prihodnjem letu imela okoli 120 milijonov evrov minusa. Nepokritega minusa naj bi bilo okoli 57 milijonov evrov. Dodatni denar v zdravstvu bodo zagotavljali z novim znižanjem cen zdravstvenih storitev, ki jih zavod za zdravstveno zavarovanje plača javnim zavodom, ti pa skoraj nimajo več rezerv.

Plačni sistem in podhranjenost

* Javni uslužbenci. Plačni sistem, v katerega so vključeni tudi zaposleni v zdravstvu, ne stimulira zdravstvenih delavcev, ki delajo dobro, prav tako ne sankcionira tistih, ki delajo slabo. Za zdravnike niso določeni normativi, po katerih naj bi delali. Medtem ko en kirurg opravi tri operacije, drugi opravi samo eno. Zdravniške organizacije zahtevajo izstop iz sistema javnih uslužbencev od začetka plačne reforme. Gantar idejo podpira, v koaliciji pa ni posluha.

* Podhranjenost. Število zaposlenih v zdravstvu je 25 odstotkov pod povprečjem Evropske unije; po številu zdravnikov je Slovenija še bistveno nižje na lestvici. Najbolj podhranjeni so družinski zdravniki in pediatri.

* Zaposlovanje. Tudi v zdravstvu je zaradi varčevanja novo zaposlovanje omejeno. Na zavodu za zaposlovanje je okoli 200 brezposelnih zdravnikov.

Popolna ukinitev koncesij

* Koncesije. Zdravniki zasebniki s koncesijami, ki so sicer del javnega zdravstva, so eden od ključnih razlogov za nesoglasja koalicije pri sprejemanju zakona o zdravstveni dejavnosti. V Sloveniji je okoli 300 zdravnikov družinske in splošne medicine ter okoli 600 zobozdravnikov koncesionarjev.

* Ukinitev. Bitka številnih politikov znotraj stranke SD, večine sindikatov in številnih civilnih gibanj, ki bi želeli koncesionarje z zakonom onemogočiti, je prešla vse meje, pravi Gantar. Zagovorniki ukinitve koncesij menijo, da se prek koncesij izvaja privatizacija zdravstva.

* Ukinitev. Zdravnik koncesionar je plačan iz javnih sredstev le za opravljeno delo, cena in obseg njegovega dela pa sta vnaprej določena. Koncesionarji so praviloma učinkovitejši, bolniki pa v večini primerov z njimi zelo zadovoljni, kar sta zadostna razloga za to, da jih ne izbrišemo z zemljevida naše države, pravi Gantar.

Komentarjev 5
  • privat 08:13 29.november 2013.

    no povdarimo pomen koruptivnosti zavarovalnic in njihovega današnjega poslanstva!

  • privat 08:11 29.november 2013.

    ta človek ima miselnost poštenega človeka..res pa da na vse to upliva mafija in človek včasih ne sme sprejeti kar mu notranji program narekuje...in zato odstopi z položaja. Jaz pravim vsaka čast spoštovanem ministru ,sej več se ne da narediti..in ...prikaži več danes minister je verjetno lepo spal in lepo v novem poštenem svetu se je zbudil...prerojen. No nekaj od tega bi se lahko vsak minister naučil..kako živeti v mali državi!

  • privat 08:29 26.november 2013.

    v zdravstvu je samo potuha lenobe...vsekakor nekateri se trudijo ,drugi pa se samo po hodnikih skrivajo in pijejo kavice! Ne neomenjam obvezo nošenja spodnjih hlačk..le kaj to pomeni!