Maji in slovenski Indiana Jones

Nocoj je ob 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija na sporedu dokumentarec o enem v svetu najbolj poznanih in priznanih Slovencev, ki pa ga pri nas (v deželi, kjer imajo pri proizvajanju zvezd žal glavno besedo rumeni mediji) premalo poznamo oziroma ga večina sploh ne. Pa bi ga morali! Je prava slovenska zvezda – zvezda svetovnega formata. To je arheolog dr. Ivan Šprajc, imenovan tudi Stipe. Leta 1997 je doktoriral iz antropologije na Universidad Nacional Autónoma de México. Tedaj je bilo njegovo delo osredotočeno na srednjeameriško arheologijo in arheoastronomijo, zdaj pa je predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prav tako je vodilni pri odkrivanju oziroma rekognosciranju desetletja izgubljenih arheoloških najdišč v biosferi Calakmul na mehiškem polotoku Jukatan. Arheološki parki Chichen Itza, Palenque, Uxmal in drugi so že desetletja poznani, očiščeni in na ogled milijonom turistom, arheologi pa v zadnjih letih odkrivajo majevske ostanke v notranjosti Jukatana, ob meji z Gvatemalo. Medtem ko je Calakmul s 6000 stavbami in najvišjo majevsko piramido v Mehiki delno očiščen in krajši čas že na ogled popotnikom in turistom, pa v njegovi okolici, v pravi džungli, arheologi pod vodstvom Slovenca iz leta v leto odkrivajo nove ostanke mogočne majevske civilizacije.

Ne mara, da ga kličejo slovenski Indiana Jones, a priznajte, da na tej fotografiji, posneti pred najvišjo majevsko piramido v Mehiki (v Calakmulu), res spominja na filmskega arheologa. © Matej Podgoršek

Dokumentarni "road movie", imenovan "Skrivnosti Yucatana – Zid kraljev", prikazuje delo dr. Šprajca in njegovih sodelavcev (med njimi je tudi nekdanji "čiklero" – nabiralec smole za žvečilne gumije), ki zadnjih deset let hodijo po sledeh pionirja odkrivanja majevskih naselbin na Jukatanu, Karla Rupperta . Slednji je v 30. letih 20. stoletja našel in popisal številne majevske naselbine, a so bile pozneje v prostranem pragozdu spet izgubljene, saj njegove koordinate niso bile povsem točne. Dr. Šprajc s pomočjo napredne tehnologije odkriva možne lokacije majevskih mest, nato pa se s pomočjo mačet njegova ekipa prebija skozi težko prehoden tropski gozd biosfere Calakmul. Tako so našli že preko 60 izgubljenih mest. Eno večjih odkritij je bilo odkritje mesta Oxpemul leta 2004. Danes je oranžna kapica z napisom Oxpemul 2004 eden od zaščitnih znakov dr. Šprajca, slovenskega Indiane Jonesa . Še eden od njegovih prepoznavnih znakov je rdeč kamion, ki ga ne ustavijo niti pogosto blatne gozdne poti. Tisti Slovenci, ki smo si v zadnjem letu z dr. Šprajcem ogledali Calakmul, že vemo, kako pomemben je. Letos je Šprajčevi ekipi po lanskem neuspešnem iskanju le uspelo najti ostanke palače Zid kraljev . In prav o iskanju slednje govori dokumentarec. Film še razkriva zgodbe zapuščine majevske civilizacije, piramid, svetišč, trgov in nagrobnikov ... Nekatere že očiščene, druge še naprej pogreznjene v srce džungle. Dokumentarec je v koprodukciji ZRC SAZU in potovalne agencije Ars Longa letos spomladi posnela TV Slovenija.