Klemenčič jih je prepričal, da je lahko minister

Goran Klemenčič je kot kandidat za ministra za pravosodje uspešno prestal prvi potrebni preizkus pred poslanci. Po skoraj štiriurnem zaslišanju pred parlamentarnim odborom za pravosodje, ga je kot primernega za bodočega ministra ocenilo 10 poslancev, štirje, iz opozicijske Slovenske demokratske stranke (SDS) pa so glasovali proti.

"Pregledal sem vse koalicijske pogodbe do sedaj. Vsi so napovedovali pravno državo. In ja, tudi jaz jo bom," je kot kandidat za pravosodnega ministra začel svojo predstavitev pred državnozborskim odborom.

Pravosodje bi korenito in strokovno pretresel

"Slovensko pravosodje je pod velikim udarom, tudi zato ker je balonček okoli histerizacije politizacije dosegel velike razsežnosti."

"Ena ključnih težav je, da so reforme posledica pritiskov. Denimo projekt za odpravo sodnih zaostankov, Lukenda, a zato smo prej potrebovali sodbo evropskega sodišča. Nekateri zakoni so stari celo 20 let. Tisto, kar manjka slovenski pravosodni politiki, je jasna vizija razvoja. Potrebne so korenite reforme, ne nujno hitre ne nedomišljene, ampak nujno korenite. Med tožilstvom, sodiščem in politiko vlada izrazita napetost. Med sodiščem in politiko pa v zadnjih mesecih se posebej," dodaja Klemenčič.

Ne in ne ukinitvi trajnega madata sodnikov

Trajni mandat sodnika je za Klemenčiča svetinja in ga ne bi ukinjal. "Ne in ne," poudarja. "Izboljšati je treba sistem vstopa v sodniški, tožilski in pravobranilski sistem. Imamo skoraj 1000 sodnikov, na njihovo kvaliteto ne bi mogla sprememba nič vplivati. Poudarek mora biti na kadru, ki prihaja," dodaja.

Supervizor za pravosodje

Pravosodje bi odprl navzven zlasti z večjo elektronizacijo. Oblikoval bi posebno skupino na Ministrstvu za pravosodje, ki bi spremljala kako se uporabljajo zakoni, predpisi. Zlasti, ali so sploh uporabni v praksi. Napoveduje pa posebni Supervizor za pravosodje, preko katerega bi vsakdo lahko kadarkoli pogledal, kako poteka določeni sodni postopek.

Nadzor nad zdravniškimi opravičili

Opaža, da notranji mehanizmi za nadzor v sodstvu in tožilstvu ne delujejo. "Nedopustno je, da disciplinski postopki zoper tožilce zastarajo," pravi. Pomanjkljiv je nadzor tudi nad "cenilci, upravitelji, izvedenci, tolmači so ljudje, katerih kvaliteta je odvisna od tega, kako hitro bo zaključen postopek."

Brez izjeme bi uvedlo elektronsko vročanje sodne pošte: "To, da se sodišče ukvarja, ali je bila pošta vročena ali ne, je v današnjih časih nedopustno!"  Stopil pa bi na prste tudi neupravičenim izdajanjem zdravniških potrdil, opravičil, s katerimi se trenutno marsikdo izogiba sodnim postopkom. Na ministrstvu za pravosodje bi zato postavil komisijo, ki bi preverjala le upravičljivost izdaje teh potrdil.

Zamudili vlak reform

Sodni zaostanki se zmanjšujejo in hitrost reševanja se povečuje. "Časovnice, da bi denimo morali rešiti postopek v šestih mesecih, se mi zdijo nerealne. Obstajajo okoliščine, na katere pa sodniki in tožilci nimajo vpliva. Težko je nekomu naložiti, da mora o nečem odločiti v šestih mesecih, ob tem da nekdo dva meseca niti pošte ne prevzame," meni Klemenčič.

"Vse, kar lahko storim je, da zagotovim optimalne pogoje za delo in da se hkrati vzpostavi sistem, ki je neizprosen do anomalij. Treba je prebiti to zaprtost cehov in lažno cehovsko solidarnost," je svojo predstavitev zaključil Klemenčič. Prizadeval si bo, da se javnosti odpre oziroma omogoči, da je obveščena tudi o disciplinskih postopkih zoper sodnike, tožilce, odvetnike.

"Slovenija je v marsičem zamudila vlak za korenite reforme. Žal," je zaključil Klemenčič.

Opozicijo zanima, s kom se druži

Po skoraj uri uvodne predstavitve, so ga poslanci skoraj tri ure še podrobneje izpraševali o tem, kako bi vodil ministrstvo za pravosodje oziroma kako bi opravljal svojo službo. "Kaj boste storili, če ustavno sodišče razveljavi zakon o integriteti? Ker potem pada tudi vaše poročilo o premoženjskem stanju predsednikov strank. To vaše poročilo potem nima več nog, a veste," je zanimalo poslanca SDS Vinka Gorenaka.

Gorenakovega poslanskega kolega iz SDS Andreja Čuša pa je zanimalo predvsem, s kom se je Klemenčič družil v zadnjem času. "Kaksen je vasš odnos s Katarino Kresal, nekdanjo ministrico pri kateri ste bili državni sekretar? Kdaj sta se nazadnje kaj slišala? Slišal pa sem, da ste se pred dnevi v eni od ljubljanskih slaščičarn srečali s podpredsednico vrhovnega sodiščaa Nino Betteto, o čem sta kaj govorila," je zanimalo Čuša. Od Klemenčiča pričakuje, da bo celo svojega morebitnega novega šefa Mira Cerarja pozval naj kar odstopi s funkcije, ki je še niti nastopil ni. "Zato ker zase pravite, da imate visoka moralna načela, Cerar pa je prepozno prijavil premoženje."

Brez njega tudi bivša ne bi šla v Bruselj

Kritiki Klemenčiča se je pridruzil tudi poslanec SDS Branko Grims. "Za vas, gospod Klemenčič je to res eno simbolno obdobje. Brez Gorana Klemenčiča tudi Alenka Bratušek zdaj ne bi postajala evropska komisarka, mar ne?"

Opozicija je sicer tudi zaključila skoraj štiriurno predstavitev Klemenčiča pred poslanci. Poslanko SDS Evo Irgl je zanimalo, ali bo Klemenčič od Cerarja zahtevaa, da kot novi predsednik slovenske vlade doseže odpoklic Bratuškove kot kandidatke za evropsko komisarko, če se izkaze, da je Bratuškova ravnala koruptivno, ko je sebe predlagala za komisarko. "Če bo prisla odločitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo ugotovila kršitve v tem postopku določitve kandidatov, ste lahko prepricani, da se bom kot član vlade na to odzval. Ne vem pa, ali je odpoklic edina rešitev."

Kup zaslišanj danes in tudi jutri

Danes so bili pred matičnimi odbori zaslišani še kandidatka za ministrico za šolstvo in šport Stanko Setnikar Cankar, gospodarskega ministra Jožefa Petroviča, za finance Dušana Mramorja, za obrambo Janka Vebra. Odbor za gospodarstvo je zaslišal tudi kandidatko za ministrico brez resorja, ki bo pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo Violeto Bulc. Vsi so po pričakovanjih zaslišanje prestali, poslanci so jih ocenili za primerne kandidate. 

Jutri so na programu zaslišanje bodoče notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ministrice za okolje in prostor, ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar ter ministrice za zdravje Milojke Kolar.