Slovenija
56 ogledov

Milan Brglez: pričakoval sem odziv opozicije

SMC kongres Saša Despot
SDS zahteva takojšnjo odstavitev predsednika DZ Milana Brgleza, ki je preprečil zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o treh zakonih, ki jih zahtevajo v Sindikatu delavcev migrantov. Brglez poudarja, da "gre za zaščito ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice". Na njegovi strani je tudi stroka.

V SDS menijo, da je predsednik DZ Milan Brglez s tem, ko ni razpisal roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude, grobo kršil ustavo in zakon. Poslanec Vinko Gorenak napoveduje, da bodo  v SDS v parlamentarno proceduro še danes vložili predlog za njegovo takojšnjo razrešitev.

Brglez: Vladavina prava pred zakonom ulice!

Predsednik DZ Milan Brglez medtem poudarja,  da je odločitev o tem, da ne razpiše zbiranja podpisov za zahtevo referendumov, sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, da bi ga omejil ali odpravil. "Gre za zaščito ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice," poudarja Brglez.

Zakoni, ki niso vsebinsko povezani z delavci migranti

Brglez naj bi svojo odločitev sprejel po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki in na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je presodila, da so podani ustavno utemeljeni razlogi, da predsednik DZ ne določi roka za zbiranje podpisov. Po njihovem mnenju so namreč podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma.

Pobudniki referendumov Sindikat delavcev migrantov Slovenije v nobenem primeru vlaganja zahtev za referendum niso izpostavili, katere določbe zakonov naj bi bile v škodo državljanov, pravi Brglez.

SMC kongres | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Predsednik DZ poudarja tudi da gre za zakone, ni niso vsebinsko povezani z nameni, cilji in nalogami pobudnika, torej Sindikata delavcev migrantov Slovenije, ki so opredeljene v statutu sindikata. Zato se Brglez v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev oz. preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Pač pa so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma, je pojasnil Brglez.

Bo Ustavno sodišče potrdilo Brglezu?

V večini strank menijo, da Brglez za svojo odločitev nosi tako pravno kot politično odgovornost. A na vprašanje, ali bo v primeru, da ustavno sodišče ne pritrdi njegovi odločitvi, odstopil, predsednik DZ ni odgovoril konkretno. Dejal je, da mora najprej sodišče odločiti o tej zadevi. A 84. člen ustave po njegovih besedah jasno govori o tem, od česa je odvisno mesto predsednika DZ. Ta člen sicer pravi, da ima DZ predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev.

V koaliciji je bilo slišati pomisleke, da se Brglez z njimi ni posvetoval. Brglez pa je poudaril, da je odločitev strokovna in skuša temeljiti na objektivnih kriterijih, zato se je moral posvetovati zlasti z ustavnopravno stroko.

"Najprej diskreditacija, nato likvidacija!"

Brglez je na današnji novinarski konferenci še priznal, da je bila ta odločitev zanj ena najtežjih v mandatu. Pričakoval je, da bo dvignila nekaj prahu, pa tudi, da se bodo oglasili predstavniki največje opozicijske stranke "in njihovi sateliti". "Ti so z menoj začeli obračunavati po načelu, ki ga sami najbolj obvladajo, in sicer: najprej diskvalifikacija, potem likvidacija," je povedal Brglez in dodal, da z verbalnimi napadi pozivajo k njegovemu javnemu in zasebnemu linču.


ZL: Odločati bi moral DZ

seja dz | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Odločitve za zavrnitev zbiranja podpisov pod referendumsko zahtevo predsednik DZ Milan Brglez ne bi smel sprejeti sam, pač pa bi o takšnem sklepu moral odločati DZ, je v izjavi za medije v DZ ocenil poslanec ZL Matej Tašner Vatovec. Brglezovo ravnanje po mnenju poslanca ZL predstavlja precedens, ki bi lahko v prihodnje vodil do zlorab.

Tašner Vatovec je poudaril, da gre pri referendumskih pobudah Sindikata delavcev migrantov Slovenije gotovo za določeno obliko pritiska. Prav tako bi po njegovih besedah lahko govorili o sumu zlorabe instituta referenduma. "Vendar pa tu ni predsednik DZ tisti, ki bi ocenjeval, ali gre za zlorabo ali ne," opozarja poslanec ZL.

Zloraba pravice referenduma

Odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih vložili predstavniki delavcev migrantov, pa je naletela na podporo pravne stroke. Da bi lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma, menita tako nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek kot tudi zakonodajna služba DZ.

V zakonodajno-pravni službi DZ  menijo, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Do tega zaključka so prišli zaradi številčnosti referendumskih pobud, njihovega ponavljanja v krajšem časovnem obdobju, umika dveh pobud, vsebinske nepovezanosti med zakoni ter izjav pobudnikov.

"Gre za zlorabo pravice"

Ciril Ribičič | Avtor: Boštjan Tacol Boštjan Tacol
Takšne okoliščine tudi po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča lahko kažejo na zlorabo. "Takšna dejstva kažejo, da pobudniki pravice, ki je namenjena glasovanju o zakonu, s katerim se ne strinjajo, uporabljajo svoje pravice na način, da povzročajo neko škodo oziroma 'zlo' strani, s katero so v sporu; to pa je tipično za zlorabo pravice," je pojasnil za STA.

Nezadovoljna skupina državljanov ima pravico, da uporabi vse z ustavo določene možnosti za dosego svojih ciljev, je dodal Ribičič. Med temi možnostmi je tudi pravica do glasovanja na referendumu, vendar pa mora biti referendumsko odločanje v vzročni zvezi s spreminjanjem njihovega položaja, sicer lahko govorimo o uporabi te pravice v nasprotju z njenim namenom, je še poudaril.

Ribičič je ob tem spomnil tudi na dve odločbi ustavnega sodišča (glede ponavljajočih se zahtev za razpis referenduma o izbrisanih ter zahtevo za referendum o gradnji džamije), kjer je ustavno sodišče ugotovilo, da je šlo za zlorabo. Zato meni, da ima predsednik DZ dobre možnosti, da bo prepričal ustavne sodnike, da je v konkretnem primeru šlo za zlorabo pravice do glasovanja na referendumu. Vsekakor pa bi odločitev ustavnega sodišča v takšnem primeru jasno določila vsebinske kriterije, na podlagi katerih bi se predsedniki DZ lahko v prihodnje lažje odločali v novih podobnih primerih, je dodal.

"Pomembna bo utemeljitev"

Da je Brglezova odločitev pravilna, meni tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. A je po njegovih besedah zelo pomembno, kako jo bo utemeljil. Tako bi jo moral utemeljiti z izrecnimi izjavami pobudnikov, da gre za zakone, ki jih ne zadevajo, kar po Jerovškovih besedah pomeni, da ne izkazujejo pravnega interesa. Sicer bi lahko vsak miniral pravni sistem in onemogočil izvajanje zakonodajne funkcije DZ, je še poudaril Jerovšek in dodal, da bi lahko v tem primeru zastal celoten proces zakonodajnega urejanja.

Pravno podlago za Brglezovo odločitev Jerovšek tako vidi v sami ustavi, ki govori o pravni državi. Ta pa pomeni delovanje vseh delov sistema in tudi normalnega delovanja zakonodajnega sistema, je dodal. Pobudniki referenduma imajo sicer pravico, da se obrnejo na ustavno sodišče, a tam po Jerovškovem mnenju ne bodo uspeli.

Jerovšek sicer razume predlagatelje, da uveljavljajo svoje pravice, a to počnejo na napačen način. Ob tem je poudaril, da velik del krivde za nastalo situacijo nosi vlada, ki se s predstavniki delavcev migrantov ni želela pogovarjati.

Bo Pahor zakone razglasil?

Predsednik DZ bo sicer zakone, za katere ni določil roka za začetek zbiranja podpisov, poslal predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev. Ta mora sprejet zakon podpisati in poslati v objavo uradnemu listu. Po Jerovškovem mnenju predsednik države nima pravice, da bi blokiral razglasitev zakonov. Možnost, da bi odklonil podpis, ima le v primeru hudih, grobih kršitev, česar pa v tem primeru po Jerovškovem mnenju ni bilo.

Predsednik republike Borut Pahor se bo glede razglasitev zakonov, za katere je predsednik DZ Milan Brglez zavrnil zbiranje podpisov za razpis referenduma, jutri posvetoval s pravnimi strokovnjaki. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se namreč želi izogniti slehernemu dvomu glede svoje odločitve.

dezurni@zurnal24.si

 

Komentarjev 17
  • dragec 13:06 04.maj 2016.

    Kreteni desničarski, SDS ovski hlapci

  • Pepe007 09:00 04.maj 2016.

    Brglez, če bi kaj v resnici delal in ne samo j...l delavcev migrantov, bi v državni zbor doslej že vložil predlog zakona, ki bi FURS-u nalagal mesečno pošiljanje položnic za akontacije dohodnine za delavce migrante. Lahko pa bi to naredila ...prikaži več tudi SDS. Vmes bi se vlada z Avstrijci že dogovorila za izmenjavo podatkov in delavci migranti bi bili obdavčeni med letom tako kot ostali in jih konec leta ne razveselile enormne položnice.

  • Ferluci 08:40 04.maj 2016.

    Od kdaj pa imaš Brgleza za gospoda? Napiši pravilno, ne sramuj se, napiši tako kot je: tov. Brglez!