“Vem, da obstajajo šole, kjer so starši prvošolcev na sestanku vprašali, zakaj otroci še nimajo tabličnih računalnikov. Za dober pouk so dovolj učenec, učitelj in tabla. Za izboljšan in sodobni pouk lahko tudi interaktivna tabla,” meni Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. Dušan Merc, ravnatelj Osnovne šole Prule, kjer so novembra lani s pomočjo založbe razred prvošolcev opremili s tabličnimi računalniki, pa poudarja, da šola ostaja enaka.
Razširili uporabo
“Uporabo tablic nadaljujemo tudi v drugem in tretjem razredu, saj smo z njimi zadovoljni, se pa v povprečju uporabljajo od 10 do 15 minut na teden,” razlaga Merc in dodaja, da novih ne nameravajo uvajati.
Matic Karlovšek iz založbe Rokus Klett, ki je prulske šolarje lani opremila s tablicami in interaktivnim programom Lilibi, pojasnjuje, da podobnega projekta letos ne načrtujejo, so pa pozorno spremljali uporabo in odzive tako učencev kot učiteljev.
“Preverjali smo, kako tablice oziroma učenje z e-gradivi obogati pouk, prednosti e-učenja in tudi odziv na naša dosedanja e-gradiva. Ugotavljamo, da so jih otroci dobro sprejeli, saj je učiteljica uporabo e-gradiv zelo preudarno povezovala s klasičnimi tiskanimi gradivi,” pravi Karlovšek.
Starši morajo omejiti
Več škode kot koristi naredi informacijska tehnologija pri tistih otrocih, ki jim starši dovolijo uporabo tablic za zabavo, ne pa za delo. “Verjamem, da srednješolec kako uro na dan zagotovo potrebuje računalnik. A brez posebnega prerekanja mora staršem dovoliti, da vedo, kateri program uporablja, in na koncu izdelek tudi pokazati,” je prepričan Juhant.
Pozitivne učinke vidi tudi pri uporabi interaktivne table v osnovni šoli. “Konkretno: bil sem v prvem razredu neke šole, ko so se učenci učili pisati črko J. Nekateri so prišli k interaktivni tabli in črko napisali, nato pa je učiteljica nekega fanta poklicala k tabli, da bi črko izbrisal.
Pričakoval sem, da bo vzel veliko radirko in v dveh potezah zbrisal tisti J. Nasprotno – ni menjal velikosti orodja, temveč ga samo spremenil v radirko in še enkrat potegnil po isti liniji, torej so se dvakrat učili pisati črko J. To je gotovo pridobitev, saj krede na običajni tabli najverjetneje ne bi brisal na tak način,” razlaga Juhant.
Za 50 evrov na tablico
Cena tablic, ki so jih posodili učencem na Prulah, je bila okoli 300 evrov za eno, vendar so pri Rokus Klettu prepričani, da bi država, če bi se odločila opremiti vse šole, dobila bistveno boljšo ceno, tudi za okoli 50 evrov. Lani, ko je osnovne šole obiskovalo 18 tisoč provošolcev, bi tako zanje odšteli nekaj manj kot milijon evrov.
Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so nam sporočili, da že od leta 1993 celovito podpirajo informatizacijo slovenskega šolstva in vsako leto dejavnosti nadgrajujejo skladno s proračunskimi možnostmi.
“Konkretna posamezna tehnologija – tablični računalniki, prenosniki, interaktivne table in podobno – sama zagotovo ne bo spremenila dejavnosti v šolah, pomembno pa je, da je prilagojena, predvsem pa da se izvajajo vse podporne dejavnosti, denimo motivacija in usposabljanje učiteljev,” so še povedali.
Portal Sio.si - Slovensko izobraževalno omrežje z brezplačnim dostopom do e-gradiv
Dostop. Na spletnem naslovu www.sio.si (Slovensko izobraževalno omrežje) pod zavihkom Gradiva lahko učitelji, učenci in starši dostopajo do brezplačnih besedil, testov, interaktivnih nalog, nalog v obliki igric in podobnega. Z iskalnikom je mogoče določiti stopnjo izobraževanja, predmet, razred in druge omejitve.
Rezultati. Med gradivi za matematiko v drugem razredu osnovne šole smo naključno izbrali računalniško igrico, s katero se otroci učijo seštevati. Pri tujih jezikih so na primer na voljo povezave do spletnih slovarjev, pri likovni vzgoji izdelki učencev, pri fiziki pa animacije in videoposnetki.
