Slovenija
1249 ogledov

Motivacija zaposlenih v Juteksu, da ne gredo na bolniško: Še ena plača!

Delavec v proizvodnji Profimedias
Število bolniških odsotnosti z dela z leti sicer počasi upada, a smo Slovenci kljub temu leta 2013 na bolniški preživeli skoraj 12 milijonov dni – v dveh tretjinah primerov zaradi bolezni krajših od sedem dni. V podjetju Juteks iz Žalca so razvili sistem, s katerim so število kratkih bolniški praktično izničili, delavci pa lahko s sodelovanjem v sistemu zaslužijo eno dodatno plačo letno.

V Sloveniji je veliko podjetij, ki zaposlene na različne načine motivirajo, da število bolniških odsotnosti zmanjšajo na minimum. Izplačilo bonusov, dodatkov ali pa božičnic običajno vežejo na prisotnost zaposlenih na delovnem mestu.

"To počnejo iz izkušenj, ki jih imajo iz preteklosti. Večina bolniških namreč ni posledica poškodb na delu oziroma za bolezen ni vzrok služba. Bolniške so v večjem delu posledica tega, da ljudje premalo pazijo na zdravje ali pa izkoriščajo sistem. Podjetja so to ugotovila, zato so se znašla po svoje," pravi direktor gospodarske zbornice Samo Hribar Milič.

V Juteksu so vsi, ki ne gredo na bolniško in ne zamujajo finančno nagrajeni

Breda Hladnik iz žalskega podjetja Juteks, kjer imajo sistem motivacije zaposlenih, da ne koristijo bolniških, v veljavi že dvajset let, njegove ugotovitve potrdi s praktičnim primerom.

Tovarna | Avtor: Profimedias Profimedias
"Pred desetletji, ko smo bili še tekstilno podjetje, smo iz tukajšnjega podeželskega okolja zaposlovali zelo veliko ljudi, ki so imeli doma majhne kmetije. Ob vseh sezonskih delih na kmetiji so ljudje zelo hitro šli za nekaj dni na bolniško. To je bila za nas velika težava. Ko smo uvedli stimulacijo, smo kratkotrajne bolniške praktično izničili," pojasnjuje Hladnikova.

V Juteksu svojemu sistemu pravijo kumulativna stimulacija – vsake štiri mesece zaposlenim izplačajo nagrado, če v tem času niso bili na bolniškem staležu oziroma niso zamujali na delo. Na letni ravni lahko delavci tako zaslužijo še eno plačo.

Če je zaposleni v tem štirimesečnem obdobju samo en dan na bolniški, stimulacije ne dobi. Iz sistema je izvzet le starševski dopust.

Tovarna | Avtor: Profimedias Profimedias
"Delavci ne hodijo bolni v službo"

A to ne pomeni, da ljudje hodijo bolni v službo. "Za krajše bolezni, kot so različne viroze, ki trajajo do enega tedna, lahko ljudje ostanejo doma, mi pa jim pišemo negativne ure. Te ure lahko nato v enem letu kadarkoli nadoknadijo," pravi Hladnikova.

Kratkotrajnih bolniških zaradi prehladov in podobnih obolenj so se na ta način skoraj povsem znebili. Sistem je v interesu obojih. Podjetje privarčuje, ker mu ni treba plačevati zaposlenih na bolniški, uslužbenci, ki zaradi bolezni ostanejo doma, pa imajo čas, da manjkajoče ure nadomestijo.

"Pri režijskih delavcih teh krajših bolniški sploh ni, v proizvodnji pa število dni niha med enim in tremi dnevi," še poudari Hladnikova.

V Gorenju za obvladovanje bolniških skrbi posebna skupina

V Gorenju, kjer že več let deluje posebna skupina za obvladovanje bolniške, pa so lani zaradi bolezni v povprečju zabeležili 14 dni odsotnosti na zaposlenega, zaradi nege pa 4 dni.

Skupina se z delavci, ki se vrnejo z bolniške, pogovarja, bolne obiskujejo jih na domu, za sodelavce, ki za zdravje skrbijo, organizirajo nagradne izlete, vsako leto organizirajo tudi brezplačno cepljenje proti sezonski gripi za vse zaposlene.

Tovarna | Avtor: Profimedias Profimedias

GZS: "Strošek prvega dne bolniške naj krije zaposleni"

Na GZS v skladu z nekaterimi evropskimi praksami predlagajo, da strošek za prvi dan bolniške krije zaposleni sam.

Sindikati se s tem seveda ne strinjajo in predlagajo diametralno nasprotno, da delavcu za prvi oziroma drugi dan bolniške sploh ne bi bilo treba iti k zdravniku po potrdilo.

"Človek, ki ne dela, podjetje stane. Plačati mu mora 80 odstotkov plače, poleg tega mora njegovo delo narediti nekdo drug, ta ima potem plačane nadure, ki so dražje, …," pojasnjujejo v Juteksu in dodajajo, da je stimulacija je med zaposlenimi zelo dobro sprejeta.

"Če nekdo manjka, pomeni, da mora nekdo drug delati več. Pri nas bleferjev ni. Vemo, zakaj so ljudje na bolniški in to je tudi za vzdušje med ljudmi dobro," sistem opisuje Hladnikova.

Največ časa na bolniški državni uslužbenci

Največ časa na bolniški sicer preživijo javni uslužbenci. Leta 2013 je bil v povprečju vsak na bolniški skoraj 25 dni, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Povsem nasprotno je v gospodarstvu, kjer so zaposleni v povprečju na bolniški okoli 14 dni. Kljub veliki delovni intenzivnosti celo rudarji na bolniški preživijo manj časa kot državni uradniki – v povprečju okoli 24 dni.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 25
  • blueone 00:24 17.november 2015.

    mal zakomplicirano tole :-)

  • blueone 00:21 17.november 2015.

    Če je tako je vredu, samo potem verjetno ni pravilno razloženo...bonus dobiš po 4 mesecih, ure pa nadoknadiš lahko v enem letu...se pravi, da lahko ure, ki si jih naklepal na bolniški v prvih dveh tretjinah leta nadoknadiš v zadnji ...prikaži več četrtini leta...pa prav tako dobiš dve nagradi za prva dva štirimesečja, saj rečeš, da boš ure tako nadomestil ob koncu leta...če jih pa ne ti pa potem pri zadnji plači odtrgajo dve nagradi, ki si jih dobil med letom al kako..

  • Miro Šmid 19:57 16.november 2015.

    Ne zastopiš prav. Človek prehlajen. Ostane doma. NE gre na bolniško. Pišejo se mu ure v minus. Ure nadoknadi. Dobi izplačan bonus (ker NI bil na bolniški in je oddelal svojo kvoto ur). Je ful hudo zastopit, a kako?