Bog očitno zelo dobro ve, kaj hoče. V knjigi Eksodus, ki je del Stare zaveze, piše, kako je Mojzesu ukazal izdelavo skrinje, v kateri bodo potem hranili kamniti plošči z znamenitimi desetimi zapovedmi: "Naredite skrinjo iz akacijevega lesa; dva komolca in pol naj bo dolga, poldrugi komolec široka in poldrugi komolec visoka! Prevleci jo s čistim zlatom; znotraj in zunaj jo prevleci in naredi na njej okrog in okrog zlat venec. Ulij zanjo štiri zlate obroče in jih pritrdi na njene štiri noge: dva obroča na eni strani, dva na drugi! Naredi drogova iz akacijevega lesa in ju pozláti! In vtakni drogova v obroče ob straneh skrinje, da bo mogoče z njima skrinjo nositi! Drogova naj ostaneta v obročih na skrinji, ne smete jih vzeti z nje. V skrinjo pa deni pričevanje ali zavezo, to je dokument zaveze oziroma plošči desetih zapovedi, ki ti ga bom dal."
Mojzes je navodilom sledil, Izraeliti pa so dolga stoletja v skrinji prenašali svojo najvišjo svetinjo. Kralj David naj bi skrinjo prenesel v Jeruzalem, njegov sin Salomon pa naj bi okoli nje zgradil svoj tempelj (približno tam, kjer je danes Tempeljski grič).
Ali so to zgolj legende? Zagotovo, toda vsaka legenda ima zrno resnice. Vprašanje, kje se skrinja nahaja danes, ne buri le domišljije avanturistov, filmskih junakov, kot je Indiana Jones, ampak tudi znanstvenikov. Kar je zagotovo znano, je to, da se vse omembe skrinje zaveze v Bibliji navezujejo na čas pred letom 587 pred našim štetjem, ko je babilonski vladar Nebukadnezar opustošil Jeruzalem. Pisci Bilbije so razdejanje, ki ga je pustil, podrobno opisali, niti besede pa niso namenili usodi največjega zaklada, skrinje zaveze.
Tako kot je mogoče, da je bila skrinja v vojni vihri enostavno uničena, je tudi mogoče, da so jo svečeniki skrili v kakšno votlino pod Tempeljskim gričem. Tega bi že od nekdaj želeli "obdelati" arheologi, česar pa ne pustijo ne judje ne muslimani. A tudi tu skrinje zaveze ne bi našli, če drži to, kar piše v drugi knjigi Makabejcev: prerok Jeremija naj bi namreč pred vpadom Babiloncev po božjem navdihu skrinjo odnesel na goro, "na katero se je povzpel Mojzes in prejel deset zapovedi", ter jo skril v neko votlino.
Skrinja v votlini, ki je ni več
Toda katera je gora desetih zapovedi? S tem se je med drugimi ukvarjal britanski razskovalec
Graham Phillips, ki je pred leti naletel na navedbe nekega arabskega
kronista, ki poroča o tem, kako so britanski vitezi templjarji leta 1180 na gori Madhbah v današnji
Jordaniji našli
"skrivnostno skrinjo". Raziskoval je dalje in sklenil, da so templjarji skrinjo prepeljali
v neko votlino v grofiji Warwickshire v osrednji Angliji. A žal je bila votlina uničena med
širjenjem neke ceste po drugi svetovni vojni.
"Hranim ostanke skrinje"
Še več ima za povedati britanski profesor
Tudor Parfitt, ki celo trdi, da hrani ostanke legendarne skrinje. Na te naj bi
naletel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je raziskoval zgodovino južnoafriške jezikovne
skupine Lemba. Pripadniki tega plemena trdijo, da so eno od izgubljenih plemen ljudstva Izraelcev.
Leta 1999 opravljena DNK-analiza je dokazala, da so resnično v sorodu z Izraeliti. Med proučevanjem
njihovega izročila je Parfitt naletel na zgodbo o "Ngoma Lungundu", božanski skrinji, ki naj bi se
izgubila leta 1940. Skrinja naj bi imela podobne mistične lastnosti kot skrinja zaveze: možnost
sprožanja strel, ubijanja, a tudi zdravljenja. Po izročilu plemena Lemba naj bi bila prepeljana iz
Jeruzalema.
Parfitt je vrtal dalje. Sledi so ga nazadnje prepeljale v skladišče nekega muzeja v zimbabvejski prestolnici Harare. Tam je po lastnih navedbah našel delno uničeno, na pol ožgano skrinjo, na kateri naj bi še bili nosilni obroči in reliefna podoba. Parfitt je dal z metodo C-14 analizirati košček lesa skrinje. Rezultat: skrinja je šele iz 14. stoletja po našem štetju, a nič zato, saj naj bi bila skrinja – tako pravi izročilo plemena Lemba – izdelana iz ostankov dejanske skrinje zaveze. "Kar hranim, je zadnji neposreden ostanek Mojzesove skrinje zaveze," je gotov Pafitt.
Do zaključka pa še ni prišel nemški profesor Helmut Ziegert, ki trdi, da skrinjo hranijo nekdanji etiopijski judje, ki so danes večinoma katoliki. Prepričan je, da se skrinja nahaja v kapeli svete Marije Sionske v mestu Aksum. Toda kaj, ko skrivnostno skrinjo 24 ur na dan straži menih, ko pa umre, ga nadomesti drug menih. V kapelo ne spusti nikogar in tako ne more nihče dokazati, ali gre res za Mojzesovo skrinjo ali pa za povsem običajno.
