Na lesenih klopcah pred vhodom v avtokamp v Luciji je v teh dneh pogosto videti starostnike s plastičnimi kozarčki v rokah. Gre za stanovalce bližnjega doma upokojencev, ki zahajajo k avtomatom za tople napitke, nameščenim ob recepciji kampa.
Direktorico doma so na sestanku sicer prosili, da bi tak avtomat namestili tudi v njihovi ustanovi, a jim je pojasnila, da to ne pride v poštev, ker bi s tem škodila interesom lokala, ki ga ima neka podjetnica v prostorih doma. Po javno dostopnih podatkih je imel ta lani skoraj 62 tisoč evrov prihodkov.
"Upokojenci že tako nimamo denarja; sama sem prodala svoje stanovanje, da iz tega doplačujem mesečne stroške za bivanje v domu, saj je moja pokojnina prenizka, da bi jih pokrila, in gledam na vsak evro," je pripomnila ena od upokojenk, ki smo jo srečali. "Poleti, ko smo odprti, zahajajo k nam, pozimi pa v zdravstveni dom. Ker že težko hodijo, tarnajo, da jim je predaleč, in komaj čakajo, da odpremo," pa so nam povedali v avtokampu.
Ogledali smo si cene
V lokalu Solinarka v domu upokojencev smo si ogledali cenik – kava stane evro, latte macchiato 1,50, kakav 1,40, čaj pa 1,10 evra. V avtomatih v kampu je za tople napitke treba odšteti nekajkrat manj. Ob našem obisku je bil v lokalu samo en starostnik, dom pa ima tudi skupno dnevno sobo, kjer se lahko stanovalci družijo.
Drugod avtomate imajo
V Izoli in Kopru imajo postavljene samopostrežne avtomate za točenje toplih napitkov. "Pri nas imamo tudi interni bife," je poudarila direktorica koprskega doma upokojencev Neva Tomažič, njen izolski kolega Ljubo Klanjšček pa je naštel: "Imamo dva avtomata za vodo, ki je brezplačna, dva avtomata za tople napitke, ki stanejo 30 centov, ter avtomat za prigrizke in osvežilne pijače. Cena ponudbe za stanovalce mora biti najnižja. Ponudba avtomatov je prilagojena številu in potrebam stanovalcev ter svojcev, ki jih obiskujejo."
Erika Omerzelj, strokovna direktorica lucijskega doma, pa v nasprotju z njima najde vrsto razlogov, zakaj avtomatov pri njih nočejo namestiti: nepokretnost marsikaterega stanovalca, demenca, nesposobnost samostojnega razpolaganja z denarjem in zapletenost opravila za pridobitev pijače iz avtomata.
Kar se danes dogaja v teh domovih je absurd. Direktorjii in direktorce domov se obnašajo kot da so lastniki teh domov. To sem izkusil na lastni koži, ker sem imel oba starša v domovih. Oče je bil onemogel, ampak je… ...prikaži več imel solidno pokojnino. Za njegov rang nege je imel kakih sto evrov več pokojnine kot bi bilo potrebno plačevat . Toda socialna služba v teh domovih si hitro izmislijo nekakšne nadstandardne usluge (striženje las, masaža kože in ne vem kaj vse še). Tako, da sem vedno moral doplačat po par evrov. Vse dokler nisem šel do njih in povzdvignil glas. Toda jaz sem bil eden redkih, ki sem to naredil, ostalih 99% pa mirno plačuje neke namišljene usluge naprej. Če pa se pozanimate kakšne plače ima uprava v domovih za oskrbo onemoglih, boste presenečeni.