Zaloge. Ministrstvo za gospodarstvo (MG) napoveduje, da bo ta teden zaradi zmanjšanih količin zemeljskega plina, ki ga iz Rusije v Evropo pošilja Gazprom, Slovenija naročila dodatne količine plina "za kompenzacijo morebitnih dodatnih redukcij". Očitno ga bodo iskali na prostem trgu.
Stanje je stabilno
Gazprom je namreč Italiji, Avstriji in Slovaški dobavo plina zmanjšal za 30 odstotkov. Na MG zagotavljajo, da pri nas dobava plina trenutno zadostuje potrebam in da je "stanje plinovodskega sistema stabilno". Če se dobava zmanjša, to najprej nadomeščajo z drugimi viri.
Naš plin je na Hrvaškem
Največji dobavitelj zemeljskega plina Geoplin svoje zaloge skladišči v Avstriji in na Hrvaškem. Geoplin ima tam zakupljeni dve skladišči, ki jih poleti polnijo tudi za zimsko zalogo.
-
Naval na grelce
Mraz. V zadnjem tednu se je močno povečala prodaja grelnih teles. V Mercator tehniki Črnuče pravijo, da se je prodaja zaradi mraza povečala za 40 odstotkov, v Obiju Maribor pa celo za polovico. Številne trgovine nabavljajo tudi dodatne zaloge. "Ta teden namreč pričakujemo približno enako povpraševanje in prodajo," pravijo v Obiju.
V ljubljanskem Baumaxu menijo, da bo prodaja v prihodnje odvisna od vremena, v kranjskem Merkurju pa dodajajo, da strah pred morebitno prekinitvijo dobave plina na prodajo ne vpliva. Nekatere trgovine imajo za grelna telesa tudi posebne popuste.
Vrstni red odklopa gretja
Če je dobava plina ogrožena do stopnje, da dobavitelj ne more več zagotoviti nemotene oskrbe, se začnejo postopni odklopi plina. V Geoplinu razlagajo, da je treba zagotoviti gretje predvsem gospodinjstvom ter zdravstvenim, vzgojno-varstvenim in izobraževalnim ustanovam. Med zadnjimi bi plin izklopili tudi odjemalcem, "ki prevzemajo zemeljski plin za ogrevanje prostorov, namenjenih nastanitvi ljudi, kot so študentski domovi in hoteli". Plin bi najprej odklopili industriji, ki je največji porabnik plina pri nas.
Cene predvidoma enake
V Geoplinu pravijo, da je poraba zemeljskega plina letos na približno enaki ravni, pri čemer je v primerjavi z leti pred gospodarsko krizo manjša. Na ceno plina sicer vpliva več dejavnikov, predvsem razmerje med povpraševanjem in ponudbo, cena nafte in menjalno razmerje med evrom in dolarjem.
-
55 odstotkov plina Slovenija uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, preostalo kupimo v Evropi.
Neznanka, zakaj ni plina
Razlog za zmanjšanje količin ruskega plina sicer ni znan; neuradno se špekulira tudi o tem, da Gazprom v Evropo preprosto ne more spraviti toliko plina, kot ga države v mrazu potrebujejo. Sicer pa težave z dobavo ruskega plina nastopijo skoraj vsako zimo.
