Dokler bo pomembnejše, da si naš, kot da si strokoven, se ne bomo premaknili naprej.
Odpuščanje. To je drugo poglavje zgodbe o kadrovanju javnih uslužbencih. Pred časom mi je ena od takratnih ministric dejala, da je na njenem ministrstvu vsaj desetina ljudi, ki ne delajo praktično nič, a da so zaščiteni kot severni medvedi in jih je praktično nemogoče odpustiti. Vzorec je na drugih ministrstvih bržkone podoben. Da kljub temu potrebujejo nove zaposlitve, je, milo rečeno, absurd. Državno upravo je treba narediti vitko, a ne z odpuščanjem po pravilu uravnilovke – učinkovitosti uslužbencev pač ni težko izmeriti.
Komentar se nanaša na članek: Selitve z enega na drug stolček.
To, da imajo zaposlene viške na Ministrstvih, to se ve. Na koncu pa Ministrstva prikažejo višek v Enotah po Sloveniji, kjer je z malo ljudi pokrivajo velika področja v praksi in imajo dela čez glavo.
Za spremembo en pameten komentar na žurnalu, s katerim se popolnoma strinjam.