-
Na Primorskem kar štirikrat manj sob
Premalo. “Ena od tem, po katerih dijaki najpogosteje povprašujejo ob informativnih dnevih, je možnost bivanja v študentskih in dijaških domovih,” pravi Eleonora Stojkovič iz Študentske organizacije Univerze na Primorskem (Šoup). Po njenih ocenah bi morali dodatno poskrbeti za najmanj 1.500 študentov. Na Primorskem je namreč v primerjavi z Ljubljano in Mariborom razpoložljivih nastanitev v študentskih domovih glede na število študentov štirikrat manj. V Ljubljani jih več kot 22 odstotkov živi v domovih, v Mariboru 18,6 odstotka, na Primorskem pa je ta delež le devetodstoten. Delež ležišč v študentskih domovih je glede na število študentov na Obali najmanjši med vsemi univerzami v Sloveniji. Bodočim študentom zato predvsem svetujejo, naj si na območju Primorske čim prej pridobijo informacije o ureditvi subvencioniranega bivanja. (Su. K.)
Največja skrb službe
“Dijake, ki se obrnejo na nas, najpogosteje skrbi, ali bodo na želeno študijsko smer sprejeti in kako postopati, če jim zmanjka točk za vpis na izbrani študij,” pravi Tanja Klavž iz Zavoda Študentska svetovalnica. Dijake prav tako teži, ali bo študij zanje prenaporen, kako se bodo med študijem preživljali, kako naj pridobijo štipendije in kje bodo lahko bivali. “Vedno pogosteje se pojavlja tudi skrb, ali jim bo izbrani študij po uspešnem zaključku omogočil izobrazbi primerno zaposlitev,” dodaja Klavževa.
Trije nasveti za bruce
V Študentski svetovalnici dijakom svetujejo, naj na informativnih dnevih pa tudi pozneje poskušajo od starejših kolegov in profesorjev pridobiti čim več informacij o študiju. Zlato pravilo študija je spremljanje rokov, od tistih za štipendije in subvencionirano bivanje do izpitnih datumov in rokov za oddajo seminarskih nalog. Klavževa opozarja še na informacije o tem, kako zamenjati študijski program, če študentu študij po prvi izbiri ne ustreza.
Vse manj vpisnih mest
Letos bo razpisanih dobrih dva tisoč vpisnih mest manj kot lani. Samo mariborska univerza je vpis oklestila za 12 odstotkov. Njihovi ljubljanski kolegi to na eni strani pripisujejo demografskim trendom, saj se generacije dijakov manjšajo, na drugi pa interesom mladih. Na primorski univerzi so zaradi tovrstnih trendov oblikovali strategijo, kako privabiti študente iz tujine. “Z razvojem novih interdisciplinarnih študijskih programov, ki se bodo v naslednjih letih deloma ali v celoti izvajali v angleškem jeziku, želimo povečati vpis tujih študentov,” pojasnjujejo.
Naravoslovje vs. družboslovje
Na ljubljanski univerzi pravijo, da je razmerje med študenti naravoslovja in študenti družboslovja še vedno približno enako. Dodajajo, da je spodbujanje vpisa na naravoslovje “dolgotrajen proces, odvisen od družinskega okolja, predhodnega šolanja in okolja, v katerem dijak živi”. Pravijo tudi, da neposredno financiranje na podlagi potreb po določenih poklicih (tako imenovano usmerjeno izobraževanje) ni sprejemljivo. “Nihče namreč ne zna dati zanesljivih napovedi o potrebah trga dela za desetletje vnaprej, kar bi bilo smiselno, saj izobraževanje skupaj s prakso traja toliko časa,” pojasnjujejo in dodajajo, da “zaposljivost ni edino poslanstvo visokega šolstva”. Na mariborski univerzi poskušajo vpis na naravoslovje spodbujati s projekti, kot sta Naj raziskovalec po mnenju gospodarstva in Noč raziskovalcev.
ABC informativni dnevi
Primorska univerza je za dijake pripravila poseben avtobusni prevoz, Slovenske železnice pa bodo za mlade pripravile zajtrk. V Ljubljani bo zanje skrbelo okoli 70 prostovoljcev, ki bodo dijake usmerjali do fakultet. Študentska organizacija Univerze (Šou) v Ljubljani je pripravila tudi knjižico z navodili, ki je dostopna na njeni spletni strani.
