Svet
13 ogledov

Nemci se ukvarjajo s slovensko krizo

evro DOL Shutterstock
Nemški mediji v zadnjih dneh Sloveniji posvečajo pozornost zaradi njenih gospodarskih težav. O Sloveniji pišeta tudi časnika Frankfurter Allgemenine Zeitung in Süddeutsche Zeitung.

Nemška agencija DPA v začetku prispevka omenja, da so vse tri vodilne bonitetne agencije – Standard and Poor's, Moody's in Fitch – v zadnjih dneh znižale bonitetne ocene Slovenije. Navaja tudi izjavo ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava, da so razmere slabe, napovedi pa kažejo, da se bodo še poslabšale. Po njegovem mnenju je najprej treba obrzdati padanje bonitetnih ocen.

"Vendar pa mora Slovenija za to sprejeti radikalne reforme, da bi trošenje spravila na trajnostno raven. To je nekaj, kar še vedno dokaj novi desnosredinski vladi Janeza Janše še ni uspelo," ocenjuje DPA. Kot glavne probleme države izpostavlja dolg, preveliko trošenje in bančni sektor, ki v obdobju 2012–2013 nujno potrebuje program za dokapitalizacijo.

Navajajo različne ocene analitikov

Agencija navaja tudi izjave različnih slovenskih analitikov glede znižanja bonitetnih ocen, od mnenja Andraža Grahka, da to ni bilo presenečenje, do tistih, ki trdijo, da so bile agencije pri tem nepravične do Slovenije in so jo prehudo kaznovale. DPA še izpostavlja, da Slovenija nujno potrebuje reforme.

Slovenijo v današnjem članku z naslovom ECB pričakuje znižanje plač v kriznih državah omenja tudi dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Pri tem navaja ugotovitve nemškega raziskovalnega inštituta (IFO) glede gospodarske klime v območju evra, ki Slovenijo skupaj s Francijo, Belgijo, Irsko in Nizozemsko uvršča med države, kjer so gospodarske razmere le nekoliko boljše kot v najbolj kriznih Grčiji, Italiji, Španiji in na Portugalskem.

Süddeutsche Zeitung pa je na težave Slovenije opozoril v torkovem članku Ljubljenka območja evra pred prepadom. Kot piše avtorica Viktoria Grossmann, Slovenija med novejšimi članicami Evropske unije (EU) predstavljala zgled, zdaj pa se bolj približuje sosednji Italiji, saj jo je zadela dolžniška kriza.

Slovenijo močno prizadela finančna kriza

Časnik še navaja, da je šlo Sloveniji ob vstopu v EU leta 2004 in tudi ob vstopu v območje evra tri leta pozneje dobro. Vendar pa jo je močno prizadela svetovna finančna kriza, ki je izbruhnila jeseni 2008. Izvoz se je zmanjšal za polovico, investicij ni bilo več, gradbeni razcvet se je končal. Ostala so slaba posojila in dve oslabljeni banki, katerih večinski lastnik je država, piše Süddeutsche Zeitung.

Odtlej dolgovi naraščajo, konservativni premier Janez Janša pa je junija prestrašil javnost z napovedmi, da bo morala Slovenija zaprositi za mednarodno pomoč. Finančni minister Janez Šušteršič sicer meni, da to ne bo potrebno in vztraja pri znižanju proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) do konca leta.

Ekonomist Vladimir Gligorov z dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske primerjave meni, da je ta načrt zelo optimističen in pričakuje, da bo imela Slovenija konec leta 4,5-odstotni primanjkljaj. "Iz gospodarskega vidika bi bilo smiselno, če bi za pomoč prosila Mednarodni denarni sklad ali območje evra," je za Süddeutsche Zeitung dejal Gligorov.

Časnik ob tem navaja, da je zahtevana donosnost na slovenske dolgoročne državne obveznice presegla sedem odstotkov, torej je tako visoka kot primerljivi dolžniški vrednostni papirji Portugalske, Irske in Grčije, preden so te države morale prositi za pomoč, zaključuje časnik.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.