91 evropskih bank, med njimi tudi NLB, na trnih pričakuje popoldansko objavo rezultatov t. i. stresnih testov, ki bodo pokazali, ali so banke sposobne preživeti bodoče krize. Neuradno naj bi največja slovenska banka NLB test prestala, a je med primerljivimi bankami na dnu.

V odgovor na rezultate testov bodo na septembrski skupščini v NLB iskali dodatnih 400 milijonov svežega denarja.

Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak (SDS) in ekonomist Maks Tajnikar nad rezultati testov nista presenečena. "Gre za posledico dolgotrajnega neučinkovitega vodenja in političnega nastavljanja kadrov iz levice, ki so pomagali zgolj servisirati menedžerske prevzeme," je za Žurnal24 dejal Vizjak.

Tudi Tajnikar pritrjuje, da si je NLB veliko premoženja pokvarila s financiranjem tajkunskih prevzemov, poleg tega pa za težave banke krivi tudi zaostrene kriterije za dostop do kapitala na svetovnih trgih, ki se jim banka ni prilagodila, ter veliko terjatev, ki jih ima banka v podjetjih, ki so v stečaju ali tik pred njim.

Oba sogovornika sta prepričana, da država ne bi smela financirati dokapitalizacije, temveč bi morala na račun svežega kapitala znižati svoj delež in vpliv na delovanje banke. Tajnikar meni, da se kot najbolj realna rešitev kaže vnovična obuditev pogovorov z belgijsko KBC o povečanju lastništva. Druga možnost je iskanje kakšnega drugega partnerja z denarjem, najslabša pa se mu zdi tretja, in sicer izpeljava javne prodaje delnic po zgledu NKBM.

Neuradno: NLB med najslabšimi v regiji
Stresni testi za največjo slovensko banko naj bi po pisanju Financ pokazal, da je njen količnik primarnega kapitala 6,2 odstotka, kar je le malenkost nad predpisano mejo šestih odstotkov. To pomeni, da je med najnižjimi glede na primerljive banke, ki delujejo na področju JV Evrope.

Maks Tajnikar pravi, da se je država v preteklosti poigrala s KBC, ko ji ni dovolila večjega deleža v banki. (Foto: Žurnal24)

Ker mora banka v prihodnjih treh letih odplačati 700 milijonov evrov dolga, je dokapitalizacija v višini do 600 milijonov evrov nujna, pa piše Bloomberg, ki se sklicuje na odgovore iz NLB.

Grške niso prestale
Da banka prestane test, mora po kriterijih Komiteja za nadzor Evropskih bank dokazati, da bi količina njenega kapitala ostala dovolj visoka, ne glede na scenarij krize. Med drugim scenariji predvidevajo nepričakovan padec gospodarske rasti ali poslabšanje pogojev pri trgovanju z vladnimi obveznicami.

Rezultati testov naj bi evropskemu bančnemu sektorju pomagali pri pridobivanju novih investicij, po drugi strani pa bi bolj ogrožene banke lahko sprejele ustrezne ukrepe za boljšo pripravljenost ob morebitnih šokih na trgu.

Še posebej na trnih so banke v Nemčiji in še bolj v Španiji, ki so po mnenju analitikov bolj ranljive zaradi velikanskih izgub v času zadnje krize. Neuradno naj sicer testov ne bi prestalo skupno okoli 10 bank, med njimi več grških, na seznamu pa so tudi nemške, italijanske in španske bančne institucije.