Za sanacijo vodotokov po poplavah septembra pred dvema letoma je bilo doslej namenjenih 20 milijonov evrov. Za sanacijo vseh vodotokov, ki so bili takrat poškodovani, pa bi po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) potrebovali še 125 milijonov evrov. “Vodotoki še niso sanirani, predvidena je večletna sanacija, saj potrebna sredstva presegajo razpoložljiva sredstva državnega proračuna,” pojasnjujejo na MKO.
“Nič se ni zgodilo takega, kar bi preprečilo tako obsežne poplave, kot so bile pred dvema letoma,” je do sanacije in izvedbe načrtov za večanje poplavne varnosti v državi kritičen Rok Fazarinc, strokovnjak za vode in poplavno varnost ter predavatelj na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Napoveduje, da bi bile poplave ob enaki količini dežja kot pred dvema letoma zdaj hujše, saj je vse manj denarja za redno vzdrževanje. Težavo vidi tudi v tem, da se je v zadnjem letu, ko ni bilo visokih vodostajev, zaraščenost vodotokov povečala.
Država sicer vsako leto namenja denar za vzdrževanje vodne infrastrukture, vendar so se ta sredstva z lanskih dobrih 12 milijonov skoraj prepolovila na slabih sedem milijonov evrov. V zadnjih 15 letih je bilo sicer skupaj porabljenih skoraj 137 milijonov evrov.
Sanacija še povsod traja
Še vedno ni končana niti sanacija po poplavah v Železnikih – od leta 2007 do letos je bilo v ta namen porabljenih dobrih 28,5 milijona evrov. Fazarinc pa pravi, da ključni elementi sanacije v Železnikih, s katerimi bi zaščitili predvsem zgornji, starejši del kraja, še sploh niso bili izvedeni. Tudi tukaj, napoveduje, bi bila ob podobnih padavinah kot leta 2007 škoda približno enaka kot takrat.
Ljubljana, ki so jo poplave pred dvema letoma tudi najbolj prizadele, je po Fazarinčevih besedah tudi najbolj poplavno ogrožena, še celo bolj kot Celje in Laško. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) pravijo, da poskušajo poplavno varnost povečati s čiščenjem obcestnih jarkov in prepustov ter obrezovanjem grmičevja, letos pa so za to namenili skoraj 480 tisoč evrov. Pripravili so tudi dokument o poplavni varnosti, vendar hkrati ugotovili, da je za povečanje poplavne varnosti nujno sodelovanje z državo, ki, kot pravi Robert Kus z MOL, “upravlja večino mehanizmov za sanacijo in vzdrževanje vodotokov”.
Zastarelo varovanje
Največ protipoplavnih zaščitnih sistemov je bilo v prejšnjih letih zgrajenih v okviru drugih infrastrukturnih projektov: gradnje avtoceste v Prekmurju in verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Za to je bilo po grobih ocenah v zadnjih treh letih namenjenih 14 milijonov evrov. “Večina protipoplavnih ukrepov je bila izvedena v 60. in 70. letih, nekaj še v 80., po 90. pa zelo malo,” povzema Fazarinc. Dodaja, da bi za celovito poplavno varnost države potrebovali pol milijarde evrov.
Milijone odplavila voda
Za odpravo posledic poplav leta 2010 je MKO namenilo 30 milijonov evrov državnega denarja za obnovo stvari v njihovi pristojnosti, druga ministrstva pa okoli 30 milijonov evrov. Škoda je sicer nastala v 170 občinah v skupni višini 245 milijonov evrov – od tega 210 milijonov evrov samo na lokalni in državni infrastrukturi in vodotokih.
