Francoska trgovska veriga Intermarché je v zasledovanju cilja Evropske unije, da zmanjša količino zavržene hrane, sprožila kampanjo "Pokvečeno sadje in zelenjava". Evropejci naj bi vsako leto zavrgli kar 300 milijonov ton hrane, med to goro odpadkov se znajdejo tudi pridelki, ki jih zavržejo le zato, ker ne izgledajo lepo in so zato "neprimerni" za prodajo v supermarketih. Tudi pri nas "pokvečenega" sadja in zelenjave v trgovinah ni prav veliko.
V Luštu nepopolnih paradižnikov ne zavržejo
Pri enem izmed največjih slovenskih pridelovalcev paradižnikov Lušt pravijo, da trgovine, s katerimi poslujejo posebnih zahtev po obliki paradižnikov ne dajejo, ampak si merila za kakovost postavljajo sami. Štefan Malačič iz Lušta pojasnjuje, da v primeru, da je paradižnik morda nekoliko prezrel ali nepravilne oblike, ga uvrstijo v drugo ali tretjo kategorijo kakovosti. Takšnih paradižnikov ne zavržejo, ampak jih prodajo na njihovem maloprodajnem mestu pred rastlinjakom od 30 do 60 odstotkov ceneje, nekaj jih tudi podarijo v dobrodelne namene.
"Mi to brez problem prodamo, ker s paradižnikom kot takim ni nič narobe," pove Malačič, ki se strinja s takšno pobudo, saj preveč pridelkov konča v bioplinarnah ali odpadih, kar ne bi bilo potrebno.
V vsaki državi so zahteve drugačne
V Angliji prisegajo na drobnejša jabolka kot pri nas, takšna, ki jih naši trgovci skorajda zavračajo, o zahtevah na različnih trgih pripoveduje direktor Evrosada Boštjan Kozole. Vsaka država in potrošniki postavljajo svoje zahteve, ki jih ne gre podcenjevati, nadaljuje Kozole. Nekaj sadja druge in tretje kategorije kljub temu prodajo, ostalo pa pošljejo v predelavo, tako jim povečini pridelki ne ostajajo. Pomisleke pri prodaji druge in tretje kategorije sadja v trgovinah pa mu povzročajo cene, "saj bi bile le težko še nižje".
"V zadnjem času se je na tem področju že kar nekaj storilo," še nadaljuje Kozole in dodaja, da bi morali dati prioriteto kakovosti pred izgledom, saj je ta pomembnejša. Kot primer izpostavlja letošnji pridelek breskev, ki je na prvi pogled slabši, a veliko okusnejši kot lansko leto, vendar potrošniki tega ne zaznajo, saj ni tisto kar pričakujejo.
Slišijo pripombe o lepoti hrane
Dejan Lebar iz trgovine Zelena točka, kjer prodajajo sveže integrirano pridelano lokalno zelenjavo, pravi, da sami obliki in lepoti ne posvečajo preveč pozornosti. "Se pa tu ali tam pojavi kakšna opazka kupcev, da morda zelenjava ni tako lepa. A jim razložimo, da doma pridelana zelenjava, ki je ročno pobrana, ne more biti vsa identična," še pove Lebar.
A ni bla enkrat neka evropska direktiva glede na obliko banan, korenja in kumar itd? Zaradi EU mečemo hrano stran!