Bojimo se tujih teroristov, a smo na cestah sami teroristi

"Pride preblisek v glavi, da pozabiš na vse in v trenutku nerazmišljanja storiš nekaj, kar se morda velikokrat izide, enkrat pa žal ne," v luči včerajšnje hude nesreče v Mariboru, ko je voznik s tremi sopotniki pri zelo visoki hitrosti skozi rdečo luč treščil v steber, opozarja Miran Kacin, profesionalni dirkač in inštruktor varne vožnje. "Bodimo realni, vsak se lahko spomni za nazaj na neko svoje neumno obnašanje na cesti, za katero je lahko vesel, da se je dobro izteklo."

Vesna Radonjič Mihelič, upokojena psihologinja in dolgoletna sodelavka rehabilitacijskega zavoda Soča, pravi, da je za takšno neodgovorno obnašanje lahko veliko razlogov. "Morda smo ravno v elementu, morda je v nas še adrenalin s treninga, želja po dokazovanju zaradi prisotnih kolegov ... Zagotovo je voznik v takšnem trenutku zaverovan vase, prav nihče ne misli, da se mu bo kaj zgodilo, močnejši avto pa še stopnjuje samozavest. Ampak na koncu koncev je vsakdo le človek, pa naj bo pešec ali voznik avta."

"Predraga cena je, če se moraš učiti na smrti mladih. Iz spoštovanja do svojega življenja in življenja drugih bi se morali ustaviti - tista minuta, da nekdo pride prej na cilj, ni vredna! Zavedati se moramo, da se je zaradi včerajšnje nesreče še petim ali šestim najbližjim od vsake žrtve sesulo življenje," opozarja zdravnica, ki je pri napornem in počasnem procesu rehabilitacije spremljala številne poškodovane v prometnih nesrečah. "Danes pa se vsi sprašujemo, 'kaj bi če ne bi ...'" Prav vsi lahko in moramo prispevati k temu, da bomo varnejši na cestah. Denimo sopotniki - opozoriti mora voznika, ki divja, ali pa se odločiti in se z njim ne peljati."

Enako nevarna kot hitrost je nepozornost mamice za volanom

Psihologinjo zelo skrbi dogajanje na slovenskih cestah, še posebej ko vsak dan sama spremlja, kaj ljudje počno v prometu. "Morda se le 10 odstotkom takšnih, ki vozijo agresivno, zgodi nesreča. In tako ljudje vozijo še naprej hitro, ker so prepričani, da se njim to ne bo zgodilo. Bojimo se teroristov, ampak v resnici smo sami sebi teroristi na cesti," potegne vzporednico z ustvarjanjem psihoze v družbi in medijih na nepravem kraju. 

Po njenem mnenju je vozniška kultura izjemno slaba, številni vozniki in voznice pa med vožnjo delajo stvari, ki jih nikakor ne bi smeli, saj z njimi močno ogrožajo sebe in druge oziroma so daleč stran od nujne pozornosti. V prvi vrsti opozarja na uporabo telefonov, a tudi na drugo obnašanje, ki ne sodi za volan. Kot je prav včeraj na ljubljanski vpadnici opazovala voznico, ki je kar med vožnjo igrala tamburin in pela svojim otrokom v avtu, vožnja pa ji je bila postranska stvar.

"Ponavljamo eno in isto." A očitno je to edini način

Učenje za odgovorno obnašanje na cestah se začne že z rojstvom in traja praktično vse življenje, pravi Kacin. Tudi prek treningov, na katerih lahko v varnem okolju simuliramo nevarne situacije in učimo pravih odzivov. "Dejstvo je, da smo ob takšnih tragičnih dogodkih že neštetokrat vse predebatirali in ves čas ponavljamo vedno iste stvari. Tudi če se komu zdi to že neumno, pa je to očitno edina pot, da prav stalno opozarjanje počasi preide v zavest voznikov. Včasih se morda ne strinjamo, zakaj je na nekem odseku takšna omejitev in smo prepričani, da bi bila dovoljena hitrost lahko višja. Ampak spoštovanje omejitev je edina pot."

Kacina Radonjič Miheličeva še dopolnjuje: "Strah pred kaznijo ne more biti pravi motiv za spoštovanje omejitev, saj strah nikoli ni dober učitelj. Če je nekdo postavil omejitev, jo je dal z ralogom. Raje spoštujmo omejitev zato, ker skušamo razumeti razloge zanjo, kot pa ker se bojimo kazni."

PREBERITE ŠE:

• Kakšno je stanje poškodovanega nogometaša

• Huda nesreča nogometašev NK Maribor

• Kdo sta bila umrla nogometaša Maribora?

• Cesta vzela kar nekaj znanih in obetavnih športnikov

andrej.leban@zurnal24.si