Gre sicer le za eno v vrsti podobnih preiskovalnih poročil, ki delijo krivdo na vse strani. To zadnje je sicer najobsežnejše, a ne tudi temeljito. Urad za upravljanje z oceanskimi viri energije je namreč pred katastrofo izdajal najrazličnejša dovoljenja naftnim podjetjem, tudi mimo lastnih pravil, s čimer pa se poročilo ne ukvarja.

Poročilo sicer ocenjuje, da je za izlitje nafte kriv predvsem BP, ker je v dneh pred katastrofo v imenu varčevanja sprejemal odločitve, ki so povečevale tveganje nesreče in "morda" prispevale k odpovedi betonske prepreke na naftni vrtini. Eksplozija na naftni ploščadi je zahtevala enajst življenj.

BP najbolj odgovoren

BP naj bi naredil napako, ker se je odločil za le eno prepreko nenačrtovanemu izbruhu nafte z morskega dna. Poročilo zato priporoča, da morajo naftarji po novem morebiten izbruh preprečevati z dvema preprekama, eno betonsko in eno mehansko.

Vendarle pa poročilo krivdo tudi malce deli, na primer na Transocean, ki je bil kot lastnik naftne ploščadi odgovoren za varnost osebja. A največjo odgovornost nedvoumno pripisuje BP kot lastniku vrtine oziroma glavnemu izvajalcu.

Predsednik ZDA Barack Obama je po katastrofi sprejel nekaj ukrepov, ki so zmanjšali tveganja podobnih nesreč. Med drugim je začasno prepovedal vrtanje za nafto ob obali, pri tem pa trčil ob interese naftne industrije in republikancev, ki želijo proizvodnjo obnoviti čim prej in s čim manj novimi regulacijami.